Smrtna kazen v Franciji prepovedana tudi z ustavo

Pariz - Potem ko sta se oba domova francoskega parlamenta ločeno izrekla za zapis prepovedi smrtne kazni v francosko ustavo, bodo poslanci narodne skupščine in senata o tem danes odločali še skupaj. Za potrditev spremembe ustave so potrebne tri petine glasov vseh poslancev združenega kongresa.

Današnje odločanje zgolj simbolično

Francija je sicer smrtno kazen odpravila leta 1981 pod vodstvom takratnega predsednika, socialista Francoisa Miterranda, zato je zapis njene prepovedi v ustavo zgolj simbolično dejanje, ki pa so ga poslanci podprli skoraj soglasno.

Vprašanje kazenske odgovornosti francoskega predsednika

Združena domova francoskega parlamenta sta s 449 glasovi proti 203 potrdila predlog ustavnih sprememb, ki omogočajo postopek odstavitve francoskega predsednika. Dopolnilo obenem pojasnjuje kazensko odgovornost predsednika. Ta v času trajanja svojega mandata uživa polno imuniteto, vendar je lahko obtožen po izteku funkcije.

Ustavno dopolnilo parlamentu omogoča, da z dvotretjinsko večino obeh domov sproži postopek za odstavitev predsednika, če je ta storil dejanje, ki je nezdružljivo z njegovo funkcijo.

Reforma krepi peto francosko republiko, saj predstavlja ravnotežje med potrebo po transparentnosti, enakostjo državljanov pred zakonom in stabilnostjo države, je bil prepričan francoski premier Dominique de Villepin.

Ustavne spremembe je leta 2002 napovedal sedanji francoski predsednik Jacques Chirac. V času njegovega mandata je namreč vprašanje kazenske odgovornosti predsednika večkrat prišlo pod vprašaj. Ustavno sodišče (leta 1999) in najvišje francosko prizivno sodišče (leta 2001) sta tako v dveh razsodbah razsodila, da predsedniku v času opravljanja funkcije ni treba sodelovati v kazenskih preiskavah, lahko pa je zaslišan po izteku mandata.