Smrtna kazen za pet obtoženih v primeru Anfal?

Bagdad - Iraški tožilec Munkit al Farun je danes v sodnem procesu proti šestim veljakom nekdanjega režima Sadama Huseina, ki jim sodijo zaradi genocida nad Kurdi med t. i. operacijo Anfal, zahteval smrtno kazen za pet obtožencev, za šestega pa je predlagal izpustitev zaradi pomanjkanja dokazov. Tožilstvo je s tem zaključilo predstavitev svojega primera, obramba pa bo sklepne argumente predstavila 16. aprila.

Čaka "Kemičnega Alija“ enaka usoda kot Huseina?

Med glavnimi obtoženimi v tem procesu je bratranec nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina Ali Hasan al Madžid oziroma "Kemični Ali", ki naj bi ukazal uporabo kemičnega orožja proti Kurdom med omenjeno operacijo. Zato ga bo najverjetneje doletela enaka usoda kot Huseina, ki so ga decembra lani po smrtni obsodbi zaradi pokola v šiitski vasi Dudžail v 80. letih minulega stoletja obesili.

Za Alija in za še štiri obtožence je tožilec danes zahteval smrtno kazen, češ da "niso imeli milosti ne za ostarele, ne za ženske, ne za otroke in niti za živali in rastline ali za okolje". Za nekdanjega guvernerja Mosula Taherja Tavfika al Anija pa je al Farun predlagal izpustitev zaradi pomanjkanja dokazov.

Obramba je na današnjem zasedanju prebrala pismo odvetnika Badia Arifa Ezata, ki so ga minuli mesec zaradi razžalitve sodišča odstranili iz sodne dvorane. V pismu se je odvetnik pritožil, da ga še vedno zadržujejo v iraški zeleni coni.

Med operacijo Anfal umrlo od 50.000 do 180.000 ljudi

Na sojenju zaradi operacije Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka, se zagovarjajo še nekdanji vodja iraških vojaških obveščevalnih služb Sabir al Duri, poveljnik operacije Anfal Sultan Hašim al Taj, njegov namestnik Husein Rašid al Tikriti in regionalni vodja obveščevalcev Farhan Mutlak Saleh. Med omenjeno operacijo je po različnih ocenah umrlo od 50.000 do 180.000 ljudi. Sojenje se bo nadaljevalo 16. aprila, ko bo sklepne argumente predstavila še obramba.

Iz Iraka znova poročajo o smrtnih žrtvah

V Kirkuku je medtem samomorilski napadalec v policijsko postajo pognal tovornjak z razstrelivom ter pri tem ubil najmanj 13 ljudi, ranjenih pa je bilo okoli 150. Ker je do napada prišlo v bližini šole, je med ranjenimi tudi več otrok. Drugod po Iraku je v bombnih napadih umrlo še vsaj 11 ljudi, več kot 40 je ranjenih.

Kot so danes sporočili iraški predstavniki, je bilo v nedeljo med potjo iz Bagdada v provinco Dijala, kamor so se vračali domov, na lažni kontrolni točki ugrabljenih 27 šiitskih delavcev, zaposlenih na eni izmed bagdadskih tržnic. Oboroženi neznanci so napadli njihov avtobus in jih odpeljali neznano kam. 21 ugrabljenih so že našli mrtve, vsi so bili ustreljeni v glavo, medtem ko jih šest še pogrešajo. Gre za eno največjih ugrabitev v zadnjih mesecih.

Eden izmed ameriških poveljnikov pa je dejal, da so uporniki svoje napade preusmerili izven Bagdada zaradi sedem tednov trajajoče ofenzive ameriško-iraških sil, ki želijo zmanjšati sektaško nasilje v prestolnici.

Po poročanju policije so eksploziji avtomobila bombe v Bagdadu umrli štirje ljudje, 14 pa jih je bilo ranjenih, v bližini priljubljene restavracije v mestu Kalis pa se je razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer so umrli še trije ljudje. V napadu na patruljo v Basri pa sta bila ranjena dva britanska vojaka.

McCain: V Iraku se dogaja tudi napredek

Najnovejše prelivanje krvi se je zgodilo le dan za močno zastraženim obiskom republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina, sicer močnega zagovornika Bushevega načrta o odpremi skoraj 30.000 ameriških vojakov v Irak, bagdadske tržnice in njegovimi kasnejšimi izjavami, da Američani ne poznajo celotnega napredka, ki se tiče zmanjševanja nasilja v iraški prestolnici.

“Vsak dan lahko berete o samomorilskih napadih, ugrabitvah, raketnih napadih in drugih grozljivih dejanjih. O čemer pa ne beremo in kar je novo pa so dobre novice – padec števila umorov v Bagdadu, ustanovitev varnostnih oporišč po mestu,“ je med drugim povedal senator McCain in hkrati pozval medije k odgovornosti, da poročajo tudi o “dobrih stvareh“ in ne le negativnih plateh štiri leta trajajoče vojne v Iraku.