Smrtna kazen za Sadama Huseina

Bagdad – Iraško posebno sodišče v Bagdadu je strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina danes spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti v pokolu 148 šiitov v Dudžailu leta 1982 in mu izreklo smrtno kazen z obešenjem. Ob izreku sodbe je Husein, vidno pretresen, zaklical: "Naj živi Irak. Naj živijo Iračani. Bog je večji kot okupator."

Huseinov zagovornik Ramsey Clark je med zasedanjem pripomnil, da je proces postal travestija, zato ga je dal sodnik Rahman odstraniti iz sodne dvorane.

Razsodbe proti Huseinu, al Tikritiju in al Bardanu bo sedaj avtomatično preučil prizivni sodni senat. Če se bodo ti sodniki odločili, da obstajajo razlogi za izpodbijanje obsodb, čaka Huseina in soobtožene ponovno sojenje. V nasprotnem primeru bodo danes izrečene obsodbe obveljale in bodo izvršene v roku 30 dni,potem ko jih bo podpisal še iraški predsednik Džalal Talabani.

Statut sodišča sicer določa, da se lahko na odločitev sodišča pritožita tako tožilstvo kot obramba, vsako dosmrtno zaporno ali smrtno kazen pa že avtomatsko preuči devetčlanski prizivni sodni senat.

Glavni preiskovalni sodnik na posebnem sodišču v Bagdadu, kjer so sodili Huseinu in sedmim soobtoženim, in hkrati tiskovni predstavnik tega sodišča Rajed al Džuhi je povedal, da se bo prizivni postopek glede danes izrečene smrtne kazni za Huseina začel že v ponedeljek.

Obračun z zarotniki in genocid nad Kurdi

Sojenje zaradi pokola v Dudžailu se je začelo 19. oktobra lani, obravnava pa se je končala julija. Osmerici v zvezi z dogodki v Dudžailu 60 kilometrov severno od Bagdada so očitali "usmrtitev 143 državljanov, odvzem svobode 399 družinam ter uničenje domov in zemlje". V tem kraju je bil Husein leta 1982 tarča poskusa atentata, maščeval pa se je s pobojem vseh prebivalcev. Huseinovo krivdo naj bi dokazali dokumenti in pričevanja preživelih, ki so videli, kako so zarotniki pred več kot 20 leti napadli Huseinov konvoj in kako so kasneje režimski bombniki zbombardirali središče Dudžaila.

Husein je na razpravi 1. marca priznal, da je v 80. letih prejšnjega stoletja ukazal sojenje šiitom iz Dudžaila, ki so jih nato usmrtili, in da je ukazal zaplembo njihove zemlje, pri tem pa vztrajal, da to ni bil zločin. Dejal je tudi, da bi morali soobtožene izpustiti, saj so le izvrševali njegove ukaze. Husein je med sojenjem tudi večkrat ponovil, da želi, da ga v primeru smrtne kazni ustrelijo in ne obesijo "kot navadnega zločinca".

Husein se sicer v ločenem procesu skupaj s še šestimi soobtoženimi zagovarja pred obtožbami zaradi domnevnega genocida med t.i. operacijo Anfal, v okviru katere je v letih 1987 in 1988 potekalo množično prisilno preseljevanje Kurdov na severu Iraka. Pri tem je bilo opustošenih okoli 3000 vasi in ubitih najmanj 10.000 Kurdov.

Obsodba povečala prepad med suniti in šiiti

V Iraku se je prepad med suniti in šiiti danes še povečal. Medtem ko je v večinsko šiitskem predmestju Bagdada Sadr City po objavi obsodb izbruhnilo nebrzdano veselje, so se v Huseinovem rodnem Tikritu in na pretežno sunitskem severu in zahodu države vrstili jezni in kritični odzivi. Medverski spopadi so med drugim izbruhnili v bagdadskem okrožju Azamija, kjer živijo predvsem suniti, ameriški vojaki pa naj bi se s sunitskimi uporniki spopadali v Ramadiju na zahodu države.

Današnje obsodbe bi utegnile sprožiti nov val krvavega nasilja v Iraku, zaradi česar so v Bagdadu že v soboto razglasili policijsko uro, iraške varnostne sile in ameriška vojska pa so vpoklicale okrepitve in uvedle dodatne patrulje.

Iraški premier Nuri al Maliki je na predvečer izreka sodbe nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu v primeru poboja 148 šiitov pozval Iračane, naj svoje mnenje o sodbi izrazijo tako, da ne bodo ogrozili življenj svojih sodržavljanov.

Husein Iračane pozval k zavrnitvi medverskega nasilja

Husein je Iračane danes pred izrekom sodbe pozval, naj zavrnejo medversko nasilje, ki razkraja njegovo državo, in naj se ne maščujejo ameriškim zavojevalcem, je po izreku obsodbe povedal Huseinov glavni odvetnik Halil al Dulajmi.

"Sporočilo predsednika Sadama njegovim ljudem je prišlo med srečanjem v Bagdadu danes zjutraj, tik pred tem, ko je iraško sodišče izreklo obsodbe," je povedal al Dulajmi. Kot je poudaril, je Husein Iračanom sporočil, naj "oprostijo in se ne maščujejo okupatorskim državam in njihovim prebivalcem". Obenem jih je pozval, naj se "združijo in soočijo z medverskim bojem".

Nasilje ne pojenjuje

Ameriške in iraške varnostne sile so medtem po navedbah iraške policije v raciji jugovzhodno od Bagdada v noči na nedeljo ubile 53 domnevnih upornikov.

Racija ameriških in iraških sil je potekala na območju v bližini mesta Madain, kjer so bili iraški in ameriški vojaki pogosto tarča napadov upornikov, domnevno povezanih s teroristično skupino Al Kaida v Iraku. Za napad so se odločili, potem ko so prejeli informacije, da uporniki ob današnji objavi sodbe proti Huseinu načrtujejo večji napad.

V granatnem napadu na pretežno sunitski predel Bagdada je bilo medtem v soboto zvečer ubitih šest civilistov, 20 je bilo ranjenih. V napadu teroristov je bil po današnjih navedbah ameriške vojske v soboto v Bagdadu ubit tudi en ameriški vojak, poleg tega pa so neznani napadalci ugrabili nekega pravnega strokovnjaka, profesorja kriminalistike na univerzi v Bagdadu.

Obsodba izsiljena?

Članica Huseinove ekipe odvetnikov, libanonska odvetnica Bušra Halil, je odločitev sodišča označila kot "nezakonito" in posledico ameriških političnih interesov. "Izrečena obsodba je nezakonita in to celotno sojenje je nezakonito," je dejala Halilova. Kot je še dodala, je posebno sodišče, kjer so sodili Huseinu in soobtoženim, v resnici "politično sodišče", ki je bilo ustanovljeno zato, da bi "služilo ameriškim interesom", zato ni mogoče pričakovati, da bo izreklo zakonito obsodbo.

Ameriška administracija predsednika Georgea Busha naj bi pritiskala na objavo obsodbe še pred ameriškimi kongresnimi volitvami v torek, na katerih Bushevim republikancem ne kaže najbolje. Ameriški veleposlanik v Iraku Zalmay Khalilzad je sicer tovrstne pritiske zanikal.

Huseinovi zagovorniki so sicer v pismu ameriškega predsednika Georgea Busha nedavno posvarili, da bo imela morebitna obsodba Huseina strašne posledice v Iraku. Njihovo pritožbo je podprla tudi ameriška organizacija Human Rights Watch.