Tiskane izdaje
Islamska republika Iran je javnosti verjetno najbolj znana zaradi jedrskega nagajanja zahodnemu delu sveta. Večina se že ob misli o obisku Perzije, kakor se je nekoč imenovala ta mogočna država, zgrozi. Pred časom so glavno mesto Teheran razglasili celo za najnevarnejše mesto na svetu. A so izkušnje številnih popotnikov daleč od »ameriške resnice«. Iran je zagotovo ena najvarnejših držav, tako toplega sprejema domačinov pa boste deležni le malokje. Marsikdo si o njem misli tudi, da ne premore drugega kot pusto skalovje in puščavo.
Toda ob pestri kulturi in zgodovini je Iran pravcati raj tudi za smučarske navdušence. A ne po puščavskem pesku, temveč po pravem snegu. Ponaša se s kar nekaj smučišči, ki bi se lahko tako po velikosti kot infrastrukturi postavili ob bok evropskim zimskošportnim središčem. Na nekaterih visokoležečih od približno dvajsetih smučišč se sezona potegne še v maj. Sprememba oblasti pod taktirko sedanjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada je žal spet privedla do tega, da spada smučanje med bolj nepriljubljene zahodnjaške navade. A to za tujca ničesar ne spremeni. Še vedno se lahko v istem letnem času spustite po belih strminah in kopate v morju.
Dizin
Približno dve uri vožnje od glavnega mesta Teheran proti Kaspijskemu morju leži visokogorsko smučišče Dizin. Smučanje so v Iran leta 1930 »uvozili« nemški inženirji, ki so v Perziji gradili železnico. Navdušeni nad čudovitimi, s snegom pokritimi hribi so prepričali perzijskega šaha, da je leta 1969 v Dizinu odprl eno najviše ležečih smučišč na svetu.
Dostop je mogoč le z lastnim vozilom ali s taksijem, saj organiziranega ali javnega prevoza skoraj ni. A brez skrbi. Prevozi so v Iranu izredno poceni, zato vam tudi najem taksija iz Teherana do Dizina ne bo izpraznil denarnice. Proge so primerne za začetnike in zahtevnejše smučarje, le vožnja zunaj urejenega smučišča je zaradi plazovitega območja izredno nevarna. Kako hitro te spodnese plaz, če zaviješ s smučišča, sem občutil tudi na svoji koži. Zaradi nadmorske višine je Dizin - smučišče s 23 progami in 13 žičnicami se razprostira med 2650 in 3600 metri nad morjem, pobeljen s snegom dlje od večine svetovnih zimskošportnih središč. Smučarska sezona traja skoraj pol leta. Zrak je zelo suh in zato je struktura snega popolnoma drugačna od tistega, ki smo ga vajeni v Evropi. Pa še nekaj se močno razlikuje. Cene smučarskih vozovnic. Dnevna stane namreč bore štiri evre.
Točal
Na naslednje izmed najviše ležečih smučišč na svetu se podate kar iz predmestja iranske prestolnice Teheran. Od vznožja in skoraj do nadmorske višine 4000 metrov vas loči približno ura vožnje z gondolo, ki so jo za javnost odprli leta 1978. Za prevoz boste odšteli manj kot pet evrov, v ceno pa je všteta tudi smučarska vozovnica. Vmes, na približno 2500 metrih, je obvezen zdravniški pregled, če nameravate prenočiti v visokogorju. Na približno 3600 metrih nad morjem je namreč tudi hotel, ki je menda najviše ležeči (luksuzni) hotel na svetu. Zdravnik vas prav tako pregleda ob prihodu v hotelsko sobo. Vse to zaradi varnosti obiskovalcev, saj se na teh višinah lahko že pojavijo kakšne zdravstvene težave.
Smučišče je precej manjše kot v Dizinu, a zato užitek ni nič manjši. Ima le dve sedežnici, proga pa je precej široka in brez prepadov. Nadvse primerna je za carving smuko, tudi zato, ker, kot večina iranskih smučarskih prog, ni prepolna smučarjev. To smučišče je priljubljena destinacija iranskih deskarjev. Skoraj polovica od vseh ljubiteljev snežnih strmin je bila deskarjev.
Puščavski sneg
Če so iranski smučarji opremljeni z bolj zastarelimi »suličastimi« smučkami, je ravno nasprotno pri deskarjih. Oprema mladine, ki se je odločila za ta moderni šport, je res dobra, kar samo dokazuje, da so snežni užitki dostopni le bogatejšemu sloju prebivalstva. Tudi tu je struktura snega povsem drugačna kot pri nas, zelo pršičasta, zato mu pravijo kar puščavski sneg. Razen ob islamskih praznikih in mogoče za konce tedna so smučišča skoraj prazna, zato čakanje v vrsti odpade.
Kakor so nam povedali domačini, so smučišča tudi eden redkih primernih krajev za sklepanje znanstev. Zaradi strogih islamskih pravil namreč druženja mladine v javnosti skoraj ni. Smučišče je bilo tudi edini prostor, kjer smo videli, da so si dekleta drznila sneti pokrivalo z glave.
Iz Nedela
