52-letni Socrates je pred množico navdušenih privržencev že razglasil "izjemno volilno zmago sredi težkih in zahtevnih okoliščin".
Kot je še poudaril, so se ljudje zelo jasno izrekli, ko so njegovo stranko znova izvolili, da vodi Portugalsko. Dosedanji premier je tudi povedal, da je zaenkrat prezgodaj za ocene ali bodo socialisti vladali sami ali s partnerji. Odločitev o tem bo sprejel po pogovorih s preostalimi strankami, je dodal.
Ob objavi izidov volitev se je namreč pojavila možnost, da bi Socrates lahko oblikoval manjšinsko vlado, s čimer bi se po drugi strani okrepile bojazni pred šibko vlado, nesposobno voditi odločne politike, ki jih država potrebuje v času sedanje gospodarske krize.
Vodja konservativne PSD Manuela Ferreira Leite je že priznala poraz. Obenem je finančna ministrica v vladi nekdanjega portugalskega premiera in sedanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa izpostavila, da so volitve socialiste prikrajšale za absolutno večino. Napovedala je, da bo socialdemokratska stranka ravnala na odgovoren način kot glavna opozicijska stranka in da ne bo dopustila, da bi jo kdorkoli zastraševal.
PSD je sicer z 29,1 odstotka podpore volivcev dosegla boljši izid kot pred štirimi leti, ko je zabeležila 28,7-odstotno podporo. Z osvojenimi glasovi so si v 230-članskem parlamentu zagotovili 78 sedežev, medtem ko naj bi socialisti v parlamentu zasedli 96 poslanskih sedežev.
Socialistom in PSD sledijo konservativni nacionalisti CDS/PP, ki so svojo podporo s 7,3 odstotka okrepili na 10,5 odstotka, v skladu s čimer naj bi jim pripadlo 21 poslanskih sedežev.
Več podpore je zbral tudi skrajni Levi blok, ki si želi nacionalizirati določene sektorje portugalskega gospodarstva ter izstop Portugalske iz zveze Nato. Podporo je s 6,35 odstotka na prejšnjih volitvah povišal na 9,85 odstotka in si v parlamentu zagotovil 16 sedežev.
Na peto mesto se je uvrstila koalicija komunistov in Zelene stranke, koalicija CDU, ki je zbrala 7,9 odstotka glasov in naj bi v skladu s rezultatom zasedla 15 poslanskih sedežev.
Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila okoli 60-odstotna oziroma nižja kot leta 2005, ko so zabeležili 65-odstotno udeležbo. Možnost med 15 strankami izbirati 230-članski parlament pa je imelo okoli 9,5 milijona volilnih upravičencev.