Sočutje s trpečim srbskim ljudstvom

Prvi odziv vladajoče koalicije na nedavni protivladni protest v središču srbske prestolnice je postopek za razrešitev podpredsednika vlade in gospodarskega ministra Mlađana Dinkića. Čeprav je oblast vedela za nezadovoljstvo prebivalstva, se je šele po mitingu predramila iz zimskega spanca.

Objavljeno
18. februar 2011 21.01
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Beograd – Prilastila si je parole političnih nasprotnikov in z njimi tekmuje v izjavah sočutja s trpečim ljudstvom. Da bo zadostila potrebam časa, bo padlo nekaj ministrskih glav, sledilo bo popuščanje posameznim socialnim skupinam, spremenilo pa se ne bo nič. Cilj vlade je, da zdrži do konca leta, ko pričakuje, da bo Srbija dobila status kandidatke za članstvo v Uniji.

Čeprav se je prvak G17 plus Mlađan Dinkić odločil, da bo sprejel odločitev srbskega premiera Mirka Cvetkovića in da bo njegova stranka ostala v vladi, so analitiki prepričani, da sprti vladi ne bo uspelo izpeljati načrtovanih reform in državi zagotoviti statusa kandidatke za članstvo v Uniji do konca leta. Po njihovem mnenju je poteza G17 plus kupovanje časa, ker v tem hipu nikomur ne ustrezajo predčasne volitve.

Vladimir Todorović iz Centra za nove politike meni, da gre za poskus Demokratske stranke (DS) predsednika države Borisa Tadića, da stranki G17 plus prepusti čast rušenja vlade. Vladna kriza bo imela negativne posledice za reformo pravosodja, ki ne bo končana v roku, za tuje naložbe in za dialog s Prištino, kar bo ogrozilo pridobitev statusa kandidatke za EU. Gre za naloge, še meni Todorović, ki bi bile težke tudi za vlado, ki bi delovala brezhibno, kaj šele za vlado, v kateri so do skrajnosti skrhani odnosi med koalicijskimi partnerji.

Predčasne volitve 
malo verjetne

Večina analitikov je prepričana, da vlada nima dovolj poguma, da bi potegnila črto pod opravljenim delom in se odločila za predčasne volitve. Težko je oceniti, kako dolgo se bo vlada obdržala v sedlu, zanesljivo pa bo poskušala zdržati do oktobra, ko v Srbiji pričakujejo poročilo evropske komisije o njenem napredku. V tem kontekstu sociolog Vladimir Vuletić meni, da bo vlada po novem delovala bolje, ker bodo morali biti ministri iz G17 plus ubogljivi. Po njegovem mnenju ne bodo mogli več izsiljevati, ker je Dinkić priznal poraz, tako da bi bile predčasne volitve zanj popolna katastrofa.

Če bi vlada vendarle padla, ima vladajoča koalicija na voljo več možnosti. Po prvi lahko sestavi manjšinsko vlado s podporo G17 plus, po drugi pa manjšinsko vlado s podporo Liberalne demokratske stranke (LDP) Čedomirja Jovanovića in še kakšne opozicijske stranke. Srbski mediji ugibajo, da bi to lahko bila tudi Srbska radikalna stranka (SRS) Vojislava Šešlja, medtem ko je tretja različica sestava vlade s Srbsko napredno stranko (SNS) Tomislava Nikolića, ki takšno možnost zavrača.
Po mnenju strokovnjaka za politični sistem Vladimirja Goatija je vlada s SNS najmanj verjetna, še zlasti zato, ker bi se s partnerstvom dveh najštevilčnejših strank drastično povečalo število tistih, ki bi hoteli deliti strankarski plen. Goati še meni, da SNS ne bi ustrezalo, da pred volitvami izgubi prednost, tako da pokvari lastno podobo v javnosti, ki jo je ustvarila z napadi na vlado in na njene odločitve.

Vladajoča koalicija ima v srbski skupščini večino 129 poslancev, od teh pa poslanski skupini G17 plus pripada 24 poslanskih sedežev. Če bi se G17 plus odločila, da ne bo več podpirala vlade, bi vladajoča koalicija potrebovala 21 poslancev, da bi pridobila potrebno večino 126 poslancev. V tem primeru LDP z 12 poslanci ne bi mogla sama nadomestiti G17 plus. Zato v srbskih medijih ugibajo, da bi se bila DS prisiljena povezati tudi z SRS, če bi hotela ostati na oblasti. Za zdaj DS in njeni partnerji SPS-PUPS-JS zagotavljajo, da so pripravljeni še naprej sodelovati z ministri iz vrst G17 plus, če ni njihov edini cilj, da destabilizirajo vlado.

Prvak G17 plus je poudaril, da stoji za svojimi besedami, da je stanje v družbi slabo in da so nujne spremembe. Dinkić je še prepričan, da način vodenja vlade ni dober, vendar je pristavil, da je Tadić edini pristojen za ocenjevanje njenega dela. Glede javnih obtožb državnega sekretarja v finančnem ministrstvu Slobodana Ilića, ki je nasprotoval podelitvi subvencij iz državnega proračuna za naložbo Gorenja v Zaječarju, češ da so subvencijo v višini 10.000 evrov za nova delovna mesta v Zaječarju podelili iz političnih razlogov, je Dinkić poudaril, da gre za golo podtikanje. Po njegovih besedah je za probleme krivo nespametno ljubosumje v vladi, Tadić pa naj razmisli, ali je potegnil pravo potezo. Podpredsednik DS Dragan Đilas meni, da je Dinkić najbolj odgovoren za to, da znaša povprečna plača v Srbiji 300 evrov, ker bi lahko kot gospodarski minister potegnil boljše poteze.