Tiskane izdaje
Haag - Nizozemsko sodišče se je danes delno postavilo na stran svojcev žrtev genocida v Srebrenici, ki so proti nizozemski državi vložili civilno tožbo. Sodišče je pojasnilo, da nizozemske modre čelade niso storile dovolj, da bi zaščitile Bošnjake, ki so se zatekli na območje pod njihovo zaščito. Del odgovornosti za najhujši pokol na evropskih tleh po drugi svetovni vojni tako nosi tudi nizozemska država, ki mora 300 tožnikom izplačati odškodnino.
»Država je odgovorna za trpljenje svojcev moških, ki so jih bosanski Srbi v popoldanskih urah 13. julija 1995 deportirali iz oporišča nizozemskega bataljona v vasi Potočari. [Nizozemski bataljon] Dutchbat bi moral upoštevati tveganje, da bodo postali žrtve genocida. Z zadostno gotovostjo lahko trdimo, da bi moški, če bi jim Dutchbat dovolil ostati v oporišču, preživeli,« je pojasnila sodnica Larissa Elwin.
Tanjug poroča, da je pred sedmimi leti tožbo zoper Nizozemsko v imenu 8000 Srebreničanov vložila skupina Srebreniške matere. »Sodišče je žrtve razdelilo v tri skupina. Tožbo je dobila le ena skupina. Gre za skupino svojcev 300 ozirom 500 moških, ki so se zatekli v oporišče ZN v Potočarih,« je po razsodbi za spletni portal Klix.ba pojasnil eden od članov mednarodne odvetniške skupine Semir Guzin. V primeru svojcev tistih žrtev, ki se niso nahajale v samem oporišču, pa je sodišče odločilo, da država ne more odgovarjati za njihovo smrt.
Na vprašanje, ali je s tem potrjena soodgovornost Nizozemske za genocid, je odgovori: »Da, vsekakor. Gre za zgodovinsko razsodbo.« Dodal je še, da gre le za prvi korak v iskanju pravice za dogodke v Srebrenici. »Še pred nekaj leti bi bilo to nepredstavljivo. Nadaljujemo z bojem. Vložili bomo pritožbo na del sodbe, ki je za nas negativna. Nismo še izčrpali vseh pravnih sredstev,« je povedal.
Po poročanju francoske AFP so prisotni v sodni dvorani odločitev sodišča sprejeli z mešanimi občutki; zadovoljstvom na eni strani in razočaranjem na drugi. »Danes je pravico dočakala ena skupina, kar je dobro. A kako naj materam pojasnimo, da so Nizozemci odgovorni za smrt sina, ki je stal na eni strani ograje, ne pa tudi za tistega, ki je stal na drugi? Nizozemsko oporišče je bilo dovolj veliko, da bi lahko sprejelo vse,« je za AFP povedala predstavnica skupine Srebreniške matere Munira Subašić. Po poročanju spletnega portala Avaz.ba pa je dodala, da so pripravljeni iti vse do Evropskega sodišča za človekove pravice: »Nisem zadovoljna z razsodbo, zato bomo nadaljevali z našim bojem.«
Po pričakovanjih bo sodišče potem, ko bo sodba postala pravnomočna, določilo višino odškodnine, ki pripada svojcem žrtev.
Druga razsodba
Srebrenico so aprila 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. V Srebrenico se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. A sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija, piše STA.
Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v bazo ZN, pa so predali Srbom.
Do 19. julija je bilo v Srebrenici ubitih več kot 8000 moških, približno 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa je bilo nasilno pregnanih na območje pod nadzorom bošnjaških sil.
Sorodniki žrtev so zato vložili civilno tožbo proti nizozemski državi. Že lani pa je najvišje nizozemsko sodišče razsodilo, da je Nizozemska odgovorna za smrti treh bošnjaških moški v Srebrenici. Nizozemski vladi je tudi naložilo plačilo odškodnine svojcem. Nizozemsko obrambno ministrstvo je pristalo na plačilo 20.000 evrov odškodnine za vsako od treh žrtev. Ta razsodba je sicer odprla pot za druge podobne odškodninske tožbe.
