Oslo − Sodišče v Oslu je sporočilo, da se bo sojenje Andersu Behringu Breiviku, ki je priznal, da je 22. julija v bombnem napadu v norveški prestolnici − eksplozija je odjeknila nedaleč od poslopja vlade − in strelskem pohodu na otoku Utoya ubil 77 ljudi, začelo 16. aprila, toda le, če bodo psihiatri odločili, da Breivik lahko kazensko odgovarja za svoja dejanja.
Sojenje bo potekalo v Oslu, a bodo proces predvajali v več sodnih dvoranah po državi in s tem preživelim in sorodnikom žrtev omogočili, da spremljajo obravnavo. Po pričakovanjih bo sojenje trajalo deset tednov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na sodišču v Oslu so danes sicer prvič javno zaslišali 32-letnega Breivika. Sodišče mu je pripor podaljšalo za 12 tednov. Kot je odločil sodnik Torkjel Nesheim, bo imel Breivik prvih osem tednov podaljšanega pripora zelo omejene stike z zunanjim svetom, prve štiri tedne pa prepovedan stik z mediji. O morebitnem novem podaljšanju pripora bo sodišče odločalo šestega februarja.
Na današnjem zaslišanju je bil Breivik, ki je v dvorano vstopil oblečen v temna oblačila, videti povsem miren, dogajanje v sodni dvorani opisuje britanska BBC. Na začetku obravnave se je hotel z besedami »Sem vojaški poveljnik norveškega uporniškega gibanja« razglasiti za vodjo upora, a ga je sodnik prekinil in mu naročil, naj se osredotoči na temo obravnave − podaljšanje pripora. Breivik je sodišče še prosil, če sme nagovoriti preživele in sorodnike žrtev, ki so bili prisotni v sodni dvorani, a je sodnik njegovo prošnjo zavrnil. Breivikov odvetnik Geir Lippestad je po zaslišanju povedal, da ne ve, kaj je hotel povedati.
Breivik je v priporu vse od usodnega 22. julija, ko se je na Norveškem zgodil dvojni napad. Priznava odgovornost tako za eksplozijo avtomobila bombe, ki je odjeknila v vladni četrti Osla in v kateri je umrlo osem ljudi, kot za strelski pohod na bližnjem otoku Utøya, kjer je umrlo 69 ljudi, večinoma članov podmladka vladajoče laburistične stranke. Oktobra so ga iz samice premestili v zapor Ila severno od Osla.
Norveški preiskovalci so prepričani, da je Breivik tako pri načrtovanju napadov kot njuni izvedbi deloval sam, čeprav je sam zatrjeval, da je napada izvedel v okviru širše mreže in da so na napade pripravljeni tudi drugod v Evropi.