Tiskane izdaje
Španski sodnik Baltasar Garzon je 16. oktobra odprl uradno preiskavo zločinov, s katero je želel razjasniti usodo 114.266 izginulih v času Francove vladavine. Med drugim je odredil odprtje 19 množičnih grobišč.
Med grobišči je tisto v bližini mesta Grenada na jugu Španije, ki hrani tudi posmrtne ostanke pesnika Federica Garcie Lorce. Ker je bil levičar in homoseksualec, je bil 38-letni pesnik Lorca ustreljen avgusta 1936, mesec dni potem, ko je Francov upor proti republikanski vladi zanetil državljansko vojno.
Garzon je oktobra odredil tudi oblikovanje skupine strokovnjakov, ki bo določila natančno lokacijo 19 grobišč po vsej Španiji ter število ljudi, ki so tam pokopani. Obenem je obljubil, da bo odkril odgovorne za poboje. V okviru tega je že zaprosil notranje ministrstvo za podatke o voditeljih organizacije desničarskih skrajnežev Falanga, ki je podpirala Franca.
Tožilstvo je temu nasprotovalo in menili, da bi preiskavo morala opraviti lokalna sodišča na območjih, kjer so se zgodili posamezni zločini. Državno tožilstvo je tudi ocenilo, da Garzonova odločitev ni v duhu narodne sprave iz leta 1977, dve leti po Francovi smrti.
Senat španskega najvišjega kazenskega sodišča je 7. novembra odločitev Garzona blokiral oziroma začasno ustavil preiskavo zločinov, zagrešenih med špansko državljansko vojno in Francovo diktaturo, v okviru katere je Garzon tudi odredil odprtje več množičnih grobišč.
