Sodniki hitrejši, stari primeri pozabljeni

Rim - Samo še ena parlamentarna razprava bo potrebna in v Italiji bodo imeli pravosodje urejeno tako, da sodniki ne bodo mogli več zavlačevati, država ne bo več plačevala visokih kazni Evropski uniji, pravosodni mehanizem bo učinkovit, domnevnim trpinom, ki so se jim procesi vlekli dolga leta, pa bo prizaneseno - njihovih procesov bo za vselej konec. Odzivi na reformo sodstva, ki so jo v senatu spravili pod streho mimogrede, so različni, polemike so vroče. Večina je navdušena nad tem, da bo moral sodni mlin pognati malo hitreje, veliko pa je tudi takih, ki svarijo, da je predsednik vlade Silvio Berlusconi dosegel to, za kar se je boril dve desetletji. Njegove kalvarije s sodniki bo konec.

Od našega dopisnika

Premier si je dal duška kmalu po izglasovanju zakona, za katerega se je izreklo 160 senatorjev, 130 pa jih je bilo proti. Sodnikom, ki bi ga radi dobili v roke in naposled končali procese, ki se vlečejo dolga leta, je sporočil, da jih ima za strelske vode, pripravljene na njegovo eksekucijo. Nič drugega.

 

Tudi zadnjima dvema procesoma, nazadnje ta teden, se je izognil, češ da ima državniške obveznosti. Na enem bi mu radi dokazali, da je podkupil britanskega odvetnika, ki je že bil obsojen zaradi prejema podkupnine, na drugem pa mu očitajo, da je goljufal pri nabavi ameriških filmov in televizijskih nadaljevank za svoja filmska in televizijska podjetja.

 

Medijski mogotec, ki je stopil na politično sceno v začetku devetdesetih let, po zlomu prejšnjega političnega sistema zaradi korupcije, se je doslej spretno izognil prav vsem sodnim čerem, ponavadi tako, da je zadeva zastarala, dvakrat pa tako, da ga je vsaj nekaj časa varoval posebej zanj sprejeti zakon, ki je ščitil najvišje državne funkcije.

 

Po novem sodni procesi v večini primerov ne bodo mogli biti daljši od šestih let in pol, na vseh treh stopnjah - prvi, prizivni in na kasacijskem sodišču. Sedem let in pol bo trajalo v bolj zapletenih primerih, samo v tistih, ki bodo obravnavali mafijske delikte ali terorizem, pa se bodo lahko zavlekli do deset oziroma celo petnajst let.

 

Zakon menda načelno in strokovno podpira večina analitikov, ki so doslej kritizirali neučinkovitost italijanskega sodstva. Problem je ta, pravijo, da zajema tudi procese, ki že potekajo, kar pomeni, da se bo nekje na sredini končalo veliko procesov. Tudi nekaj najbolj odmevnih in tistih, ki so prizadejali največ škode, denimo procesi proti družini Tanzi zaradi poneverbe štirinajstih milijard evrov, ki so jih zaradi tega izgubili italijanski in tuji varčevalci in delničarji.

 

Sodniško združenje opozarja, da se utegne brez obsodbe končati morda celo sto tisoč sodnih postopkov, med njimi prav vsi procesi, katerih predmet je predsednik vlade. Odkar je vstopil v politiko, ga preganjajo večinoma zaradi starih grehov, največkrat podkupovanja sodnikov, poneverbe bilanc in podobnega.

 

Ko bo zakon izglasovan še v poslanski zbornici, kar je zelo mogoče, ga čaka pot na Kvirinal, kjer ga mora podpisati predsednik republike Giorgio Napolitano. Premier Berlusconi je včeraj zagotovil, da ga bo Napolitano gotovo podpisal.

 

Iz petkove tiskane izdaje Dela