V primeru potopa križarke preiskujejo devet ljudi, med drugimi kapitana ladje in tri uslužbence družbe Costa Crociere.
Poročilo kapitanu Schettinu očita, da se je pred italijanskim otokom Giglio odločil za tvegan manever, da je prepozno zaukazal evakuacijo ter da je ladjo zapustil, še preden so jo zapustili vsi potniki.
Poročilo za nesrečo krivi tudi Roberta Ferrarinija, kriznega koordinatorja Coste Crociere, saj naj se kljub vsem dostopnim informacijam ne bi odzval, kot bi se moral. Strokovnjaki trdijo, da naj bi kapitan križarke Ferrarinija obvestil o nesreči, ta pa naj bi ukaz o evakuaciji izdal skoraj pol ure kasneje.
Naslednje zaslišanje pred začetkom sojenja bo predvidoma 15. oktobra, še piše STA.
V nesreči križarke Costa Concorida, ki je 13. januarja nasedla pred italijanskim otokom Giglio, je od 4229 potnikov na krovu življenje izgubilo 32 ljudi.