Soglasje o »paktu za evro«, bo na trgih manj napeto?

Bruselj – Celotni sveženj finančno-ekonomskih ukrepov, ki ga sestavlja še pol ducata povečini že usklajenih zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, predvsem pa dogovor o finančnih instrumentih za zagotavljanje stabilnosti, ki ga bo najteže doseči, bodo predvidoma sprejeli na rednem zasedanju evropskega sveta 24. in 25. marca.
Do takrat bodo razprave potekale za omizjem finančnih ministrov, ki pred vrhom konec marca načrtujejo vsaj dve srečanji, 15. in 21. marca, na katerih bi uskladili tudi dogovore o finančnih mehanizmih.

Prvi, evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF), ki so ga ustanovili maja lani, bo imel na voljo 440 milijard evrov, s čimer so državniki presekali dosedanja razglabljanja, ali je 250 milijard, kolikor je zdaj dejanska zmogljivost reševalnega sklada, dovolj za pomoč šibkejšim členom evrske skupine pred napadi, ki bi lahko stresli temelje celotnega valutnega kluba. EFSF bo sredi leta 2013 zamenjal stalni evropski mehanizem stabilnosti (ESM) z dejansko posojilno sposobnostjo 500 milijard evrov, kar bi zagotovili z ustreznim razmerjem med vplačanim in vpoklicanim kapitalom.

Finančne pomoči ESM bodo deležne evrske države, ki bi se znašle v težavah in če bo ocenjeno, da je to nujno za zaščito stabilnosti območja enotne valute kot celote, je zapisano v osnutku sklepov srečanja sedemnajsterice. Opozorilo utegne sprožiti nelagodje majhnih držav, ki po tem kriteriju morda ne bi dobile pomoči, saj bi tudi pri hudih javnofinančnih problemih težko ogrozile stabilnost evrske skupine, dolžne pa bodo prispevati sredstva v ESM. Zato ni nenavadno, da so prav vse, tudi Slovenija, že zahtevale, da pri porazdelitvi deležev v stalnem mehanizmu ne bi upoštevali kvot, ki jih imajo v evropski centralni banki (ECB), kot je veljalo za EFSF.

Odločitve o pomoči bodo sprejete soglasno na temelju analize vzdržnosti zadolževanja prizadete članice, ki jo bosta skupaj z ECB pripravili evropska komisija in mednarodni denarni sklad (IMF). Za dodelitev finančne pomoči, pri kateri bo sodeloval tudi IMF, bodo postavljena stroga merila v programu za makroekonomsko prilagajanje. Pomoč bo večinoma v obliki posojil, vendar bosta EFSF in ESM lahko posegala tudi na primarni trg dolžniških instrumentov. Že prvi primer (Irska) pa je opozoril na problem (pre)visokih obrestnih mer, zato so se najvišji državniki zavzeli za znižanje stopnje, da bi bolje upoštevali vzdržnost zadolževanja prejemnic, hkrati pa ne bi presegli stroškov financiranja instrumenta. Proučiti bi morali tudi možnost, da bi del posojilne marže ob koncu programa pomoči vrnili prejemnici.