Sojenje Sadamu Huseinu oktobra

Bagdad/Basra - Sojenje proti strmoglavljenemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu naj bi se začelo 19. oktobra, je danes sporočil neimenovani predstavnik posebnega sodišča. Dodal je še, da so ta datum izbrali zato, da bi Iračani lahko še pred začetkom sojenja nekdanjemu diktatorju na referendumu 15. oktobra glasovali o novi iraški ustavi.

To je sicer že druga potrditev, kdaj naj bi se začelo sojenje Sadamu Huseinu. Pred tem je prav tako danes nek drug predstavnik posebnega sodišča potrdil, da se bo sojenje strmoglavljenemu iraškemu diktatorju začelo v drugi polovici oktobra, vendar pa glede datuma ni bil tako neposreden; kot je dejal, naj bi se sojenje začelo med 15. in 20. oktobrom.

Sadam Husein, ki je bil strmoglavljen aprila 2003, ujet pa decembra istega leta, na sojenje čaka v ameriškem zaporu v bližini bagdadskega letališča. Obtožen je zločinov proti človečnosti med njegovo več kot četrtstoletno vladavino.

Kot je že pred časom napovedalo posebno sodišče, se bo proces začelo s sojenjem za pokol 143 prebivalcev vasi Dudžail severovzhodno od Bagdada leta 1982. V tem kraju je bil Husein tarča poskusa atentata, maščeval pa se je s pobojem vseh prebivalcev tega kraja. Če bo spoznan za krivega, mu že zgolj za te očitke grozi smrtna kazen. Sodili mu bodo sicer še za mnoge druge zločine, med njimi za uporabo bojnih strupov nad kurdsko vasjo Halabdža in za krvavo zadušitev šiitske vstaje na jugu Iraka leta 1991.

Bo zapletov pri ustavi konec?

Vodilni iraški politiki, ki sodelujejo pri pogajanjih o novi iraški ustavi so povedali, da bodo v osnutku ustave naredili nekaj manjših, predvsem jezikovnih sprememb, kar naj bi pripomoglo k večjemu soglasju vseh v pogajanja vpletenih strank. Kot je povedal predstavnik šiitov Kalid al Atija, gre za tri ali štiri še odprte člene, katerih sprememba naj bi prinesla širše soglasje, tudi sunitsko. O spremembah osnutka naj bi javnost obvestili najkasneje do nedelje.

Vojna v Iraku ne pojenja

V Iraku se nadaljuje upor proti okupaciji. Po navedbah policije je bil v eni od eksplozij, ki je odjeknila pred nekim bagdadskim hotelom, kjer bivajo predvsem tujci, ranjen en človek. Druga eksplozija v Bagdadu je bila uperjena proti konvoju najemnikov, en je bil ubit, še eden pa hudo ranjen. Njihova državljanstva niso znana. Poročali so o še eni eksploziji v Bagdadu, ki je bila uperjena proti ameriškim vojakom, a natančnejših podatkov o incidentu ni.

Neznanci so v kraju Zubair, 20 kilometrov jugovzhodno od Basre, iz mimovozečega avtomobila streljali na vernike, zbrane pred mošejo. V napadu, ki se je zgodil pred zoro, je bil ubit najmanj en človek, več je bilo ranjenih.

Na jugu Iraka so medtem oboroženi neznanci streljali na vernike pred dvema sunitskimi mošejama in pri tem ubili dva človeka.

V eksploziji bombe v iraškem mestu Mosul na severu države je bilo danes ubitih pet iraških vojakov, devet pa jih je bilo ranjenih.

Ameriška vojska je danes sporočila, da je v sredo med vojaškimi operacijami v mestu Iskandarija, 40 kilometrov južno od Bagdada, umrl ameriški vojak, dva vojaka pa sta umrla v četrtek v eksploziji bombe v Bagdadu. Od marca 2003 je tako v Iraku umrlo 1877 ameriških vojakov.

Več tisoč iraških šiitov pa se je danes zbralo na ulicah Basre, da bi na tak način izrazili podporo osnutku nove iraške ustave. " Ustava - naše orožje proti terorizmu" je vzklikala množica. Na enem izmed številnih transparentov je pisalo: "vaš glas za ustavo je zagotovilo za svobodo in pravico". Referendum o iraški ustavi naj bi bil 15. oktobra.

Bolgari pričeli umik

Bolgarski premier Sergej Stanišev je sporočil, da je vlada začela s pripravami za umik okoli 400 bolgarskih vojakov iz Iraka. Bolgarski parlament je maja letos izglasoval zmanjšanje števila bolgarskih vojakov v Iraku s 460 na 400 in koncu njihove misije do konca leta 2005. Bolgarija je od začetka svoje vojaške misije avgusta 2003 v Iraku izgubila 13 vojakov, iraški uporniki pa so ubili šest bolgarskih civilistov.