Tiskane izdaje
Kateri od velikih politikov tega sveta pa bi si privoščil izlet v diskoteko, kakor si jo je pred kratkim Silvio Berlusconi na praznovanje rojstnega dne vnuka enega svojih bližnjih prijateljev? Tam se je zabaval do pozne noči, do zgodnjega jutra, pravzaprav si je pripeljal s seboj novinarje, da bi ga ovekovečili na sto načinov in zapisali vsako njegovo besedo.
Kateri izmed državnikov, ki ta konec tedna skupaj z njim rešujejo svetovne finance in preživetje starega borznega sistema, pri tem pa čedalje glasneje razlagajo, da je ekonomska sfera razdeljena na fiktivno in realno, pa bi si privoščil tako iskren pogovor z novinarji, pa čeprav samo svojimi zaupniki, kakor Berlusconi?
Čez kakšno uro bo treba že nazaj na delo, se je pohvalil človek, ki v Italiji najbrž res največ dela, saj skrbi za več kraljestev hkrati. Koliko pa počivate, predsednik, ga vprašajo novinarji. Šest ur si privoščim, se glasi odgovor, ki mu sledi jasno in razločno pojasnilo. Tri ure spim, tri ure pa seksam. Je kje na svetu kakšen vladar, ki pri dobrih sedemdesetih letih vsako noč tri ure seksa, za tri ure zaspi, potem pa trdo dela dolgih 18 ur?
Vsem privoščim, da bi doživeli 70 let v tako imenitni formi, kakor jo premorem jaz, je po novinarjih, ki so smeli v diskoteko ali zgodaj zjutraj vsaj pred njo, svojim volivcem in vsem drugim, ki se tudi čudijo in Viteza vsaj na skrivaj malo občudujejo, sporočil Silvio Berlusconi.
Nekateri Italijani so sicer kar malo zaskrbljeni, ker je njihov premier tako sproščen. Predsednik republike Giorgio Napolitano mu je v zadnjem tednu kar dvakrat javno in enkrat tudi na štiri oči, uradno na Kvirinalu, sporočil, da je Italija še vedno republika in parlamentarna demokracija. Pa občudovalcem moža, ki vsako noč seksa po tri ure (ne pove pa, kje), ni čisto jasno, zakaj bi bilo treba čudodelca, ki je znal iz nič narediti vse, karkoli učiti. Veliko bolj učinkovit je, če se mu ne vmešavajo v posle, vse obljube zna uresničiti, če ga pri tem ne ovirajo depresivni in počasni poslanci in senatorji, tudi njegovi ne, kaj šele nasprotniki, s katerimi se ne namerava več pogovarjati, saj bi bilo to samo izguba časa.
Še sončni kralj Ludvik XIV. bi se lahko marsikaj naučil pri dandanašnjih Italijanih ... Tudi tega, denimo, kako je mogoče najbolj zadrte nasprotnike čisto na drugi strani vrednostnih lestvic tako umetelno prinesti naokoli, da ti naredijo reklamo med ljudskimi množicami na nasprotnem bregu in tvojo lastno hčer razglasijo za svojo privrženko, torej za tvojo lastno nasprotnico. Berlusconiju je tudi to uspelo. Časnik, ki ga berejo na levem robu, je oznanil, da je premierova hči Barbara pravzaprav skoraj njihova, nič se ne strinja s pogledi svojega očeta. Ker je na glavnem odru vse sivo in vsi iščemo kakšno zgodbo za v nedeljo po zajtrku, so trditev o Barbarinem srcu na levo pograbili nekateri kolegi iz Stampe estere, kakor v Rimu pravijo tujim dopisnikom.
Na medijskem nebu je torej zablestela še ena iz družine Berlusconi, 24-letna Barbara. Hči igralke Veronice Lario je, lepe ženske, ki je tedaj še poročenega gradbenega podjetnika premamila, ko je v milanskem gledališču nastopala »zgoraj brez«. Veronica je prav tako kot prva Berlusconijeva žena tiha ženska, ne hodi na državniške obiske, ne kaže se na sprejemih, redko reče kaj odmevnega, ko se za kaj takega določi, pa poka po šivih. Nazadnje je bilo, ko ji je bilo dovolj moževih spogledovanj z mladimi dekleti. Takrat je napisala celo javno pismo. Odkar so štiri lepa mlada dekleta, tudi tista, zaradi katere je Veronica napisala pismo v časopis, pristala v vladi, ni slišati glasnih kritih iz dvorca v Arcoru.
Mati Veronica se je pred dnevi s hčerjo Barbaro udeležila skupščine dobrodelne organizacije, ki jo je Barbara ustanovila za pomoč žrtvam cunamija, zdaj pa fundacija dela naprej, vedno bolj odmevna je. Domnevno »rdeča« Barbara je tam okrog sebe zbrala vrstnike iz drugih imenitnih milanskih družin. V vodstvu sklada Milano Young so še člani iz družin Versace, Ligresti in La Russa, najbrž še katere. Versacejevi kraljujejo na modnem nebu, Ligrestijevi na zavarovalniškem, La Rusa pa je obrambni minister. V vesolju izgubljeni levičarji, ki jih je resničnost letos odpihnila iz parlamenta, pa se še zdaj malo hvalijo, da je Barbara Berlusconi tudi malo njihova ...
Italijanski satiriki se malce norčujejo, malo tudi resno mislijo in malo ugibajo, ko napovedujejo, da se bo sedanji premier zdaj zdaj znašel na najvišjem rimskem griču Kvirinalu. V največji in najbolj imenitni kraljevski palači na svetu, štirikrat dražji od palač britanskih kraljev. Zase so si jo zgradili papeži, jo potem pograbili kralji in naposled posvojili predsedniki republike. Pa predsednik republike takrat ne bo več protokolarna funkcija, zagotavljajo. Odločal bo. O vsem, vsaj toliko, kolikor odločajo predsedniki v Franciji ali v Ameriki, pa tudi še malo bolj. Nekega jutra se bo Apeninski polotok zbudil in vse bo drugače.
