Madrid, Reykjavík − V bližini španskega otoka El Hierro, najmanjšega in najbolj južnega od Kanarskih otokov, so zaznali dva nova vulkanska izbruha, prvega na globini 700, drugega pa na globini 200 metrov.
Tiskovna predstavnica tamkajšnjih oblasti Laura Otero je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da so v okolici obeh izbruhov našli mrtve ribe in opazili madeže na morski gladini, čutiti pa je tudi močan vonj po žveplu.
Vulkanska izbruha tamkajšnjih oblasti sicer nista presenetila, saj je otok El Hierro, kar v španščini pomeni železo, vse od julija streslo okoli 10.000 potresov. Po ponedeljkovem potresu z magnitudo 4,3 po Richterjevi lestvici, ki je sledil prvemu vulkanskemu izbruhu na Kanarskih otokih po 40 letih, so zato iz preventivnih razlogov že evakuirali okoli 500 prebivalcev in turistov iz vasi La Restinga, ki leži slabe štiri kilometre od točke izbruhov. Včina evakuirancev je zavetje našla pri sorodnikih ali prijateljih v drugih vaseh na otoku, številni turisti pa so se morali zadovoljiti s študentskimi domovi in tamkajšnjo športno dvorano.
Vulkanologi že dolgo »čakajo« na izbruh Katle
Nekateri strokovnjaki pa zaskrbljeno spremljajo tudi hrumenje pod islandskim ognjenikom Katla, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V njegovi okolici namreč zaznavajo vse več manjših potresov, kar po mnenju seizmologov pomeni, da bi bili lahko v vsakem trenutku lahko priča izbruhu. Veča se tudi moč potresov − prejšnji teden so namreč po daljšem obdobju potresov z magnitudo tri po Richterjevi lestvici zaznali potres z magnitudo štiri.
Skupine seizmologov in geologov z islandske univerze zato spremljajo seizmološko dejavnost, poleg tega pa v sodelovanju z reševalnimi ekipami skupnosti, ki živijo v senci vulkana, pripravljajo na morebitni izbruh.
V primerjavi z izbruhom ognjenika Katla bi se zdele težave z vulkanskim pepelom, ki jih je leta 2010 povzročil izbruh Eyjafjallajökulla − letalski industriji je sicer povzročil škodo v višini približno dveh milijard dolarjev −, skoraj zanemarljive. Katla je namreč mnogo večja od sosednjega Eyjafjallajökulla, v njej pa je tudi veliko več magme.
Zgodovinski podatki kažejo, da ognjenik Katla močneje izbruhne dvakrat v vsakem stoletju. Ker je bil njen zadnjih izbruh pred 93 leti, je to mejo že zdavnaj prekoračila, pravijo seizmologi. Ognjenik Katla je namreč zadnjič močneje izbruhnil leta 1918. Izbruh je trajal več kot mesec dni, dan je spremenil v noč, poljščine pa tako oropal sončne svetlobe. Besnenje ognjenika je stopilo tudi nekaj ledu, ki je pokrivalo Katlo, zaradi česar je deroča voda poplavila kmetijske površine ob vznožju ognjenika.













