Španija se najbrž bliža rešilnemu dežniku

Namigi, da že potekajo pogajanja Madrida z ECB in IMF, so bili na srečanju finančnih ministrov v Nikoziji zavrnjeni.

Objavljeno
14. september 2012 18.22
Posodobljeno
14. september 2012 18.30
Cyprus Euro Financial Crisis
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Srečanje finančnih ministrov območja evra v Nikoziji je bilo v znamenju finančnih težav Grčije in Španije, ki bi se po ugibanjih kmalu utegnili znajti pod evropskim rešilnim dežnikom.

V skladu z njim bi bil Madridu predpisan varčevalno-reformni program. To je pogoj, ki ga je za začetek nakupa španskih obveznic na sekundarnem trgu prejšnji teden postavila Evropska centralna banka (ECB). Namigi, da že potekajo pogajanja Madrida z ECB in IMF, so bili v Nikoziji zavrnjeni.

Poleg tega je španski gospodarski minister Luis de Guindos napovedal, da bo njegova vlada do konca meseca predstavila nacionalni načrt za spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti. To da nima zveze s programom ECB.

Španiji je bil že poleti načeloma obljubljen program za pomoč bankam, ki bi lahko znašal do sto milijard evrov. Guindos je na Cipru (država, ki predseduje EU, je tudi ena od javnofinančnih bolnic) zanikal ugibanja, da je Španija pod pritiskom, naj čim prej zaprosi za še širši rešilni sveženj za njene javne finance. Nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager pa je izjavil, da je Španija sicer na pravilni poti, njena glavna naloga je prepričati finančne trge, da bo odločno nadaljevala reforme in varčevanje.

Glede usode Grčije je še vedno veliko negotovosti. Njene javne finance in uresničevanje reform že pregleduje trojka (IMF, ECB in evropska komisija), a njena ocena bo znana šele prihodnji mesec. Voditeljica IMF Christine Lagarde je namignila, da bi lahko dobila več časa za uresničitev varčevalnih ciljev. Več pomoči da ne more pričakovati v nobenem primeru. Da bi rok za znižanja primanjkljaja na tri odstotke z leta 2014 podaljšali na leto 2016, si že nekaj časa prizadeva grški premier Antonis Samaras.

Grkom zlasti huda recesija, ki traja že peto leto, otežuje okrevanje. Zato tudi ključni cilj, zmanjšanje grškega dolga na 120 odstotkov BDP do leta 2020, v pogajanjih menda ni več nedotakljiv. Zaradi notranjepolitičnih zapletov in dvojnih volitev načrtovani program, s katerim naj bi po načrtih v prihodnjih dveh letih privarčevali 11,5 milijarde evrov, še ni bil sprejet, čeprav je pogoj za nadaljnjo pomoč. Atene potrebujejo pozitivno mnenje trojke, da bi lahko dobile novi sveženj pomoči, vreden 31,5 milijard evrov. Brez novega obroka pomoči bi Grčija bankrotirala.