Spet čakanje, da se v Londonu razkadi megla

V Bruslju upajo, da bo z nekaj kupljenega časa lažje izvesti volilni proces v EU in doseči večjo jasnost na Otoku.

Objavljeno
11. april 2019 22.30
Posodobljeno
11. april 2019 22.47
Podaljšanje roka za brexit spet sproža ugibanja o drugem referendumu ali preklicu izstopa. Foto Reuters
Bruselj – S pragmatičnim podaljšanjem roka za brexit do 31. oktobra se je EU izognila kaotični, trdi ločitvi in kupila nekaj mesecev časa. Ker bo Združeno kraljestvo konec maja predvidoma še članica, bo moralo izpeljati evropske volitve. To sicer utegne povzročiti nekaj nevšečnosti, a brez britanskih volitev bi bila pravna, politična in institucionalna tveganja precej večja.
 

Zakaj podaljšanje do 31. oktobra?


Voditelji so imeli različne predstave, do kdaj in pod kakšnimi pogoji bi podaljšali rok, ki bi se – če ne bi bilo nobene druge rešitve – iztekel danes. Nemška kanclerka Angela Merkel bi si lahko predstavljala odlog do konca leta, njen prvi cilj bi bila preprečitev kaotičnega brexita. Na drugi strani je bil francoski predsednik Emmanuel Macron zagovornik čim krajšega podaljšanja, saj noče, da bi ukvarjanje z brexitom zasenčilo njegove velike načrte o reformi EU. Premierka Theresa May je predlagala 30. junij. A v ozadju izbora 31. oktober ni samo nekakšen francosko-nemški kompromis, ampak tudi mejnik za institucije EU – 1. novembra se bo začel mandat nove evropske komisije.

image
AFP Britain's Prime Minister Theresa May arrives ahead of a European Council meeting on Brexit at The Europa Building at The European Parliament in Brussels on April 10, 2019. (Photo by PHILIPPE HUGUEN / AFP) Foto Philippe Huguen Afp

 

Je noč čarovnic skrajni rok za izvedbo brexita?


Nikakor ne. Po vrhu sicer prevladuje prepričanje, da so na Otoku dobili dovolj časa za razmislek in sprejetje odločitve o urejenem brexitu skladno z novembra lani doseženim ločitvenim sporazumom. Če bo položaj ostal nejasen in bi oktobra spet grozil kaotičen brexit, v EU27 najbrž ne bi imeli zadržkov do podaljšanja roka. Teoretična možnost, da premierka Mayeva spravi ločitveni sporazum skozi parlament že v prihodnjih tednih, še vedno obstaja. V primeru tega scenarija Združenemu kraljestvu ne bi bilo treba na evropske volitve in izstopili bi lahko do konca junija.
 

Kaj podaljšanje pomeni za vlogo Združenega kraljestva v EU?


Dokler bo Združeno kraljestvo članica, bo imelo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz evropskih pogodb. Mayeva se je na vrhu zavezala, da bodo skladno z obveznostjo lojalnega sodelovanja ravnali konstruktivno in odgovorno. Vzdržali naj bi se ukrepov, ki bi ogrozili doseganje ciljev EU, posebno v postopkih odločanja. Kako trdna so jamstva, se bo pokazalo v praksi. »V tej hiši jemljemo odmor od brexita in se vračamo k naši pozitivni agendi,« se je pošalil glasnik evropske komisije Margaritis Schinas. V EU vlada upanje, da se napetosti s podaljšanjem glede brexita le ublažijo.

image
Delo

Kaj se bo zgodilo s sestavo evropskega parlamenta?


Dokler bo Združeno kraljestvo članica, bo evropski parlament imel 751 članov in med njimi bo 73 poslancev z Otoka. Po pojasnilih evropske komisije naj bi imeli mandat le do uresničitve brexita. Skladno s prejšnjimi odločitvami bo 46 britanskih sedežev razdeljenih med 14 drugih članic. Zasedeni bodo po brexitu. Preostalih 27 sedežev bo namenjenih za prihodnje širitve EU ali pa bodo ostali prazni. Tako bo po brexitu imel evropski parlament 705 poslancev. »Evropske volitve niso igra,« je kot vdan v usodo na vrhu razlagal predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani.
 

Kakšni bodo naslednji koraki?


Bruselj bo čakal na nadaljnji razvoj dogodkov v politiki na Otoku. Kot je v zgodnjih jutranjih urah ob koncu vrha pikro ugotavljal predsednik evropskega sveta Donald Tusk, se v EU27 kljub različnim interesom članice še vedno lažje dogovorijo kot poslanci v britanskem parlamentu. Podaljšanje seveda spet sproža ugibanja o drugem referendumu ali preklicu izstopa. Dokler se v Londonu ne bo razkadila megla, večjih premikov v sagi o brexitu ne more biti.