Spolno uravnotežena avstrijska vlada

Nova vlada bo služila »cenjenim Avstrijkam, Avstrijcem in vsem ljudem, ki živijo v naši državi,« je v svojem prvem nastopu v vlogi prve ženske kanclerke v zgodovini severne sosede izjavila dosedanja predsednica ustavnega sodišča Brigitte Bierlein, ki je danes skupaj s svojo novo prehodno vlado prisegla kot začasna predsednica avstrijske vlade.

Ker je v zadnjih tednih nadvse dejavni predsednik države Alexander Van der Bellen moral za prehodno vlado, ki bo na položaju do predčasnih parlamentarnih volitev, dobiti podporo parlamenta, niso pri njegovi izbiri novih ministrov odločali le strokovni, temveč tudi politični kriteriji. Tako zdaj nova »strokovna« vlada ni le spolno, temveč tudi politično uravnotežena. V njej sicer niso znani politični veljaki, a avstrijski mediji so takoj našli njihove »prijateljske« povezave: večina jih je blizu ljudski stranki, nekateri so socialdemokratski »kadri«, v prehodni vladi pa je ostal tudi svobodnjaški vpliv.

Se bo Kurz jeseni vrnil še kot večji zmagovalec?

Danes imenovana prehodna vlada bo opravljala posle do predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo enkrat septembra, a kdaj točno, se še niso dogovorili. Predsednik države bi hotel, da so čim prej, opozicijski socialdemokrati pa bi raje, da bi Avstrijci šli volit šele proti koncu tega meseca.



Kakor kažejo trenutne javnomnenjske raziskave, se bo voditelj ljudske stranke in dosedanji predsednik vlade Sebastian Kurz, ki mu je na začetka prejšnjega tedna parlament izglasoval nezaupnico, vrnil na kanclerski položaj kot večji zmagovalec kakor po zadnjih volitvah jeseni 2017. Tako bi si po zadnjih anketah želelo tudi 38 odstotkov Avstrijcev. Na drugem mestu je novi voditelj svobodnjakov in njihov kandidat na zadnjih predsedniških volitvah Norbert Hofer s 14 odstotki glasov, medtem ko bi predsednico nekdaj vladajoče socialdemokratske stranke Pamelo Rendi-Wagner za novo kanclerko hotelo le deset odstotkov prebivalcev severne sosede.

Podobne so tudi napovedi zadnjih raziskav o priljubljenosti političnih strank, med katerimi z 38 odstotki privržencev prepričljivo vodi ljudska stranka, ki je največ pridobila s »škandalom Ibiza«. Podvojilo se je tudi število tistih, ki bi glasovali za opozicijsko liberalno stranko Neos (deset odstotkov), desetina avstrijskih volivcev pa bi zdaj prav tako podprla Zelene, kar je trikrat več kot na zadnjih volitvah, ko se tej stranki ni uspelo niti preseči štiriodstotnega volilnega praga. Za mesto glavnega poraženca vladne krize tekmujeta socialdemokratska stranka, ki se ji je priljubljenost od zadnjih volitev zmanjšala za skoraj šest odstotkov (s 26.9 na 21 odstotkov), in glavni igralci škandala svobodnjaki, za katere je jeseni 2017 glasovalo 26 odstotkov, zdaj pa jim dalo glas le še 19 odstotkov Avstrijcev.

V tej stranki je v zadnjih dnevih prišlo tudi notranjih razprtij, saj so se v nekaterih regijah svobodnjaki uprli temu, da bi njihov dosedanji voditelj in glavni junak afere Heinz-Christian Strache odšel za evropskega poslanca v Strasbourg. Čeprav je bil zadnji na njihovi listi kandidatov, je dobil toliko preferenčnih glasov, da je bil neposredno izvoljen. Na sedežu stranke pravijo, da gre za njegovo osebno odločitev, a v medije je pricurljalo, da mu nekateri grozijo z izključitvijo iz stranke, če se bo odločil, da sprejme evropski poslanski mandat.

Konec kadilskega raja                                                

Prva zakonodajna posledica krize utegne biti prepoved kajenja v gostinskih lokalih. Tak zakon je že sprejela nekdanja vladajoča koalicija vodilnih socialdemokratov in ljudske stranke, v veljavo pa bi morala stopiti maja lani, a ko so po volitvah 2017 novo vlado sestavili zmagovalci iz ljudske stranke in svobodnjaki, je kancler Kurz popustil zahtevam podkanclerja in strastnega kadilca Stracheja in zakon umaknil. Zdaj so se stvari spremenile, Avstrija pa kaj kmalu ne bo več »pepelnik Evrope«, kakor so severno sosedo še pred kratkim označevali »zlobni« zahodni komentatorji.