Tiskane izdaje
Washington/New York - V ZDA danes obeležujejo spomin na žrtve terorističnih napadov 11. septembra 2001, v katerih je pred sedmimi leti umrlo skoraj 3000 ljudi. Američani so se tragedije spomnili z minuto molka.
V New Yorku so se z minuto molka začele slovesnosti ob sedmi obletnici terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001, ki so zahtevali skoraj 3000 življenj. Župan New Yorka Michael Bloomberg je na kraju, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, dejal, da bodo ti ljudje "večno živeli v naših srcih in naši zgodovini".
Ta obletnica je po besedah Bloomberga namenjena "Newyorčanom, Američanom in prebivalcem sveta, ki se spominjajo nedolžnih ljudi iz 95 držav, ki so umrli tisti dan". Preživeli napada so nato ob zvokih čela prebrali imena žrtev. Sledili sta minuti molka, s katerima so obeležili zrušenje stolpnic WTC.
Slovesnosti v New Yorku se udeležujeta tudi demokratski in republikanski predsedniški kandidat Barack Obama in John McCain, ki sta za to priložnost sklenila premirje v srditi bitki pred volitvami 4. novembra. "Prihajamo vsi skupaj, ne kot republikanci ali demokrati, temveč kot Američani," sta v neobičajni skupni izjavi, objavljeni ob obletnici, zapisala tekmeca za Belo hišo.
Ameriški predsednik George Bush je sedmo obletnico najhujših terorističnih napadov na ameriških tleh obeležil v Beli hiši. Krajšo slovesnost, ki so se je udeležili tudi Busheva soproga Laura ter podpredsednik Dick Cheney s soprogo Lynne, so pripravili na južni trati Bele hiše.
Za danes je predvidenih še več drugih slovesnosti, med drugim v Pentagonu, kjer bodo odkrili novo spominsko ploščo, ter v Shanksvilleu v zvezni državi Pensilvanija, kjer se strmoglavilo eno do ugrabljenih letal.
Iz tiskanega Dela: Izgubljena vojna proti mednarodnemu terorizmu
"Ali mi vsak dan ujamemo, ubijemo ali prestrašimo in odvrnemo več teroristov, kakor jih madrase in radikalni duhovni voditelji rekrutirajo, usposobijo in uporabijo proti nam?" se je v internem sporočilu, ki je pricurljalo v javnost, pred petimi leti spraševal tedanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Po sedmih letih ameriške vojne proti terorizmu, ki se je začela po 11. septembru 2001, ko je civilno letalstvo napadlo Svetovnotrgovinsko središče v New Yorku in ameriško obrambno ministrstvo v Virginiji, podatki kažejo, da bi na Rumsfeldovo vprašanje le težko odgovorili pritrdilno.
Po tem, ko je v napadih pred sedmimi leti poleg 19 ugrabiteljev letal umrlo 2974 ljudi, so se ZDA spustile v dve vojni. Prvo, na začetku oktobra 2001, so začele proti Afganistanu, kjer se je skrivalo vodstvo organizacije Al Kaida, ki je organizirala napade na ZDA. »Naša vojaška akcija je namenjena tudi sprostitvi poti za dolgotrajne, celovite in odločne operacije, ki bodo talibe prignale iz lukenj in jih pripeljale v roke pravice,« je po začetku napadov izjavil predsednik George Bush. Na začetku so imele ameriške sile precejšnje uspehe, a decembra 2001 jim je glavni organizator napadov Osama bin Laden, ki se je skrival v mreži podzemnih rovov na vzhodu Afganistana, vseeno pobegnil. Vojaški analitiki še danes trdijo, da so Američani naredili napako, ker so napade slabo načrtovali in so voditeljem Al Kaide omogočili, da so se brez težav prebili v sosednji Pakistan.
Bin Laden je še danes na prostosti, čeprav se Američani trudijo, da bi ga nekje v goratih delih Pakistana, kjer se menda skriva, našli in likvidirali z brezpilotnimi letali. Njegova organizacija Al Kaida, za katero se je po invaziji na Afganistan delo, da je povsem uničena, pa se je v zadnjih letih celo okrepila. Enega od razlogov za to pa gre po mnenju številnih analitikov in vojaških strokovnjakov iskati v drugi vojni, ki so jo po 11. septembru 2001 začeli Američani - vojni proti Iraku. "Irak je bila že v osnovi povsem zgrešena poteza, strateško najbolj negativno dejanje, ki smo ga lahko naredili," pravi nekdanji drugi človek ameriške obveščevalne službe Cia in nekdanji vodja Nacionalnega protiterorističnega centra John O. Brennan. Država bi morala vse moči združiti v iskanje bin Ladna, namesto tega pa jih je posrkala iraška vojna, je Brennan ugotavljal v včerajšnji izdaji časnika Washington Post.
»Če se ne bi borili proti tem sovražnikom in jih uničevali v Iraku, ti ne bi počivali. Načrtovali bi napade in ubijali Američane po vsem svetu in znotraj naših meja. S tem, ko se borijo s temi teroristi v Iraku, Američani v uniformah premagujejo neposredno grožnjo ameriškemu narodu,« je konec novembra 2005 izjavil predsednik Bush. Predsedniška administracija, ki je z lažnimi dokazi o iraškem orožju za množično uničevanje naplahtala cel svet, je poskušala potem to vojno utemeljiti kot nadaljevanje boja proti terorizmu. Toda Al Kaide pred napadom na Irak v tej državi sploh ni bilo, ugotavljajo analitiki, njihove besede pa ponavlja tudi demokratski predsedniški kandidat Barack Obama. Hkrati pa so se teroristične dejavnosti po svetu po začetku vojne v Iraku skoraj sedemkratno povečale, če gre verjeti raziskovalcema iz Centra za pravo in varnost pri pravni fakulteti newyorške univerze Petru Bergenu in Paulu Cruickshanku. V študiji, ki sta jo objavila na začetku lanskega leta, raziskovalca ugotavljata, da se je po napadu na Irak število terorističnih napadov po svetu povečalu za 607 odstotkov, število žrtev, ki so jih ti napadi terjali, pa za 237 odstotkov. »A tudi če odštejemo napade v Aftanistanu in Iraku (v teh dveh državah se je po invaziji na Irak zgodilo kar 80 odstotkov vseh terorističnih napadov, ki so terjali 67 odstotkov vseh žrtev), se je tudi drugod po svetu število džihadističnih terorističnih napadov povečalo za 35 odstotkov, število žrtev pa za 12 odstotkov,« sta lani marca avtorja zapisala v reviji Mother Jones.
Eden od glavnih razlogov za povečanje terorističnih dejavnosti po svetu je tudi mučenje osumljenih teroristov, ki so ga dovolili vrhovi ameriških oblasti, ugotavlja Samantha Power v avgustovski številki revije New York Review of Books. »Glede na izkušnje, ki jih imam iz pogovorov s pripadniki Al Kaide, sem prepričan, da prihaja maščevanje v obliki katastrofalnega napada na našo domovino. Nova generacija džihadističnih mučenikov, ki so jih delno spodbudili prizori iz [ameriškega zapora v Iraku] Abu Graiba, se pripravlja, da bo ubijala Američane. In nič, kar bomo napaberkovali iz prisilnih zasliševalskih tehnik, ne bo imelo nobene resne uporabne vrednosti pri preprečitvi te razdejalne možnosti,« je junija pred senatno komisijo za pravosodje izjavil John Cloonan, upokojeni strokovnjak za boj proti terorizmuameriškega zveznega policijskega urada FBI.
Vojna za 640 milijard dolarjev
Čeprav 61 odstotkov Američanov podpira mučenje osumljenih teroristov, kakor je sredi junija pokazala javnomnenjska raziskava televizije ABC in časnika Washington Post, pa jih po vseh anketah v zadnjih dveh letih večina meni, da ameriška administracija v vojni proti terorizmu, za katero so od leta 2001 porabili okoli 640 milijard dolarjev, ni bila uspešna. »V zadnjih nekaj letih je Al Kaida spet postala močnejša, saj ima svoje novo zavetje na območjih plemenskih skupnosti v Afganistanu, kjer uri in rekrutira nove operativce in od koder vodi svojo globalno propagando,« sta pred dnevi v komentarju za časnik San Francisco Chronicle zapisala Matthew Levitt in Michael Jacobson z Washingtonskega inštituta za bližnjevzhodno politiko. Po njunih podatkih je med januarjem 2005 in aprilom 2007 po svetu vzniknilo več kot 40 novih militantnih organizacij, ki so prisegle zvestobo Al Kaidi. »Z zapiranjem in ubijanjem teroristov terorizma ne bomo premagali,« so v letnem poročilu o terorizmu za leto 2007 ugotovili v ameriškem zunanjem ministrstvu.
