Spominske slovesnosti v Hirošimi

Hirošima - V soboto bo minilo 60 let od dneva, ko je ameriški bombnik 6. avgusta 1945 nad japonsko mesto Hirošima odvrgel atomsko bombo, ki je ubila več kot 200.000 in ranila 100.000 ljudi. V Hirošimi se bodo v soboto tako kot vsako leto tudi ob letošnji 60. obletnici z minuto molka poklonili žrtvam jedrskih napadov in svetu namenili tradicionalno sporočilo Nikoli več. Slovesnosti, na kateri bodo najvišji politični in drugi predstavniki Japonske, naj bi se udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan.

Ob 60. obletnici prvega napada z atomsko bombo so v Hirošimi priredili koncert z naslovom Glasniki miru, kjer je nastopil tudi slavni kitarist Carlos Santana. Santanin nastop je samo ena izmed številnih prireditev v Hirošimi, kjer bo v soboto osrednja spominska slovesnost, na kateri pričakujejo kakih 50.000 ljudi. "Zelo sem počaščen, da sem tu z našo glasbo," je pred dvatisočglavo množico izjavil legendarni glasbenik in dodal, da si želi še za časa svojega življenja ustvariti svet, v katerem bo zavladal mir. Santana je pred koncertom obiskal tudi spominski "park miru".

ZDA so z napadom na Hirošimo želeli prisiliti Japonsko k brezpogojni predaji. Japonska je to zavrnila, zato je tri dni kasneje ameriško vojaško letalo odvrglo še atomsko bombo na Nagasaki, pri čemer je umrlo približno 74.000 ljudi, več kot 40.000 je bilo ranjenih. Obe atomski bombi sta japonskega cesarja Hirohita 14. avgusta 1945 pripravili do tega, da je prisilil vojaško vodstvo, da je privolilo v premirje, ponujeno na Potsdamski konferenci slaba dva tedna prej. S kapitulacijo Japonske 2. septembra se je končala druga svetovna vojna, uporaba atomske bombe pa je napovedala obdobje hladne vojne in oboroževalne tekme.

Poskusi razvoja jedrskega orožja so se začeli po vstopu ZDA v vojno decembra 1941 pod šifro Projekt Manhattan. Mnogi znanstveniki so se projektu pridružili iz strahu, da bodo Nemci, ki so delali poskuse z uranom, prvi izdelali atomsko bombo. Pod peticijo takratnemu ameriškemu predsedniku Franklinu Delanu Rooseveltu za začetek razvoja atomske bombe se je 2. avgusta 1939 podpisal tudi Albert Einstein.

Uničevalno orožje so po letu 1941 razvijali z vso naglico in ga končali v štirih letih. Po Rooseveltovi smrti 12. aprila 1945 je kot 33. predsednik ZDA prisegel Harry Truman, ki je v atomski bombi videl možnost za dokončno zmago v vojni, ki bi zahtevala najmanj življenj ameriških vojakov.

V Hirošimi, kjer je bilo takrat kakih 350.000 ljudi, je divjal ognjeni vihar s hitrostjo 1200 kilometrov na uro in uničil skoraj vse. Deset kilometrov od mesta eksplozije je temperatura dosegla 300 stopinj Celzija, popolnoma je bilo uničenega 4,4 kvadratnega kilometra ozemlja, na mestu je umrlo 80.000 ljudi, kasneje pa za posledicami eksplozije bombe več kot 210.000.

Enak pogled je 9. avgusta, dan po ruski vojni napovedi Japonski in vdoru v Mandžurijo, doživela posadka drugega bombnika nad Nagasakijem. Tam je plutonijeva bomba Debelinko (Fat Man) ubila približno 40.000 ljudi, prav toliko je bilo ranjenih. Preživeli so kasneje povedali, da so ljudje, ki so bili pred napadom okoli njih, izginili, ostale so le še sence.

Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožarčenih pa hude ožige, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa se zaradi radioaktivnosti pojavljajo bolezni in rojevajo prizadeti otroci. Javnost je šele leta 1970 zvedela, da so bili med 300.000 smrtnimi žrtvami v Hirošimi in Nagasakiju mnogi ameriški državljani, tudi ameriški vojaki.

Washington je 11. avgusta 1945 iz potsdamskega sporazuma umaknil " brezpogojno vdajo". Hirohitu so zagotovili imuniteto in 14. avgusta se je Japonska predala. Atomsko bombo je takrat podprlo 85 odstotkov Američanov. Po Trumanovih besedah so hoteli s tem skrajšati "agonijo vojne", uporabo atomske bombe pa je upravičil, češ da je rešila življenja "več kot milijona" ameriških vojakov, ki bi padli v ofenzivi na Japonsko.

V spominskem parku v Hirošimi se bodo v soboto natanko ob 8.15 po lokalnem času - ob uri, ko so Američani odvrgli bombo na mesto - žrtev spomnili z minuto molka, zatem pa bodo iz kletk izpustili tisoč belih golobov.