Tiskane izdaje
Glavni evropski pogajalec Michel Barnier je že predstavil pogajalske smernice. O njih bodo odločale države članice, po načrtih bodo potrjene konec meseca. Tako bi se pogajanja lahko začela že marca. Ker se obdobje tranzicije, v katerem vse ostaja po starem, konča 31. decembra, bo treba pohiteti.
»Kjer je volja, je pot,« je Barnierjeva logika. Cilj je prostotrgovinski sporazum, kot ga ima EU s Kanado (Ceta), Japonsko ali Južno Korejo. Pogajanja o njih so sicer trajala dolga leta. Ključni izziv EU za pogajanja bo spoštovanje enakih konkurenčnih pogojev. Tako se Otok se ne bi smel bojevati za trg z nižjimi okoljskimi, davčnimi in socialnimi standardi.
Politično kočljivo ribištvo
Posebna tema je regulatorna usklajenost za izdelke. V EU zanje veljajo stroga pravila in za dostop na evropski trg je zahtevano njihovo spoštovanje, denimo glede kemikalij. »Za blago, ki bo vstopalo v EU, bo uveden regulatorni nadzor. To so avtomatične posledice izbir Združenega kraljestva,« je povedal Barnier.
To pomeni, da se bodo morala podjetja v obdobju tranzicije prilagoditi novemu položaju, saj Združeno kraljestvo ne bo več del carinske unije in strogo reguliranega notranjega trga. Voljnost Londona pričakujejo še na drugih področjih. »Dostopa do trga EU s 450 milijoni ljudi brez carin in kvot se ne da dobiti za nič,« je pojasnjeval Barnier.
Tudi evropsko gospodarstvo se mora zavedati, da poslovanje ne bo več kot običajno (business as usual), saj bodo številne novosti. S prihodnjimi gospodarskimi odnosi bo neločljivo povezan dostop do britanskih ribolovnih voda. To vprašanje po gospodarskih razsežnostih ni med največjimi, a je posebej politično kočljivo.
Omejitve za londonski City
Eno od žgočih vprašanj so finančne storitve, saj njihovi britanski ponudniki ne bodo več imeli samodejnega dostopa do trga EU (passporting).
EU sicer načrtuje sklenitev enega, krovnega sporazuma. To bi bil asociacijski sporazum, ki bi urejal vsa glavna vprašanja, vključno s trgovino. Vse, kar bi sklenili pozneje, naj bi bilo pod njegovim okriljem. Kot evropski sporazum naj bi zahteval le potrditev na ravni EU in brez ratifikacijskih postopkov v državah članicah.
S takšno rešitvijo bi se ognili režimu sporazumov po posameznih sektorjih, ki se je v primeru Švice pokazal kot preveč zapleten in neustrezen. Med drugimi prednostmi področji za ureditev sodelovanja so vprašanja, kot so varnost in varstvo osebnih podatkov.
Še vedno obstaja nevarnost trde ločitve, če do konca leta ne bo sklenjen sporazum o prihodnjih odnosih in obdobje tranzicije ne bo podaljšano. Tudi zato Unija nadaljuje priprave na tak, kaotičen scenarij.
