Tiskane izdaje
V Varšavi v nedeljo ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je bil pred desetimi leti navzoč na zadnji okrogli obletnici, letos pa gostitelji voditelja pravne naslednice Sovjetske zveze, v kateri je živela več kot polovica žrtev druge svetovne vojne, njeni vojaki pa so bili daleč najzaslužnejši za zlom nacizma, niso povabili. Uradni razlog je bil, da si je Rusija pred petimi leti (spet) prisvojila prej ukrajinski polotok Krim, v Varšavi pa ne morejo pozabiti tudi tega, da je le kaka dva tedna po nemškem napadu leta 1939 vzhodni del Poljske okupirala še Rdeča armada. A med gosti ne bo tudi voditeljev nekdanjih zahodnih protinacističnih zaveznikov. Zadnji je zaradi bližajočega se orkana Dorian, ki grozi Floridi, svoj dvodnevni obisk tik pred zdajci odpovedal ameriški predsednik Donald Trump, namesto njega pa bo ZDA predstavljal podpredsednik države Mike Pence.
Na slovesnostih bo manjkala tudi voditeljica nekdanjih okupatorskih sil, namesto premierke Angele Merkel bo zastopal Nemčijo njen »simbolični« voditelj, predsednik države Frank-Walter Steinmeier, ki se bo s poljskim kolegom Andrzejem Dudo udeležil komemoracije v mestu Wieluń, ki je bilo v zgodnjih jutranjih urah pred 80 leti prizorišče prvih bombnih napadov nacističnega letalstva oziroma prvih nacističnih vojnih zločinov nad poljskim civilnim prebivalstvom.
2174 dni je trajala vojna, v njej je umrlo okoli 50 milijonov ljudi: 27.600 na dan, 1150 na uro oziroma eden človek vsake tri sekunde.
Komentatorji ugotavljajo, da je vzrok za takšen »nespoštljiv« odnos Zahoda do prve žrtve doslej največje globalne vojne tudi v sedanjih »neliberalnih« poljskih oblasteh, ki so se sprle z »liberalnimi« političnimi voditelji na stari celini in v EU. Še posebej so v zadnjem času postali zoprni odnosi med Varšavo in Berlinom, saj vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost, ki je prišla na oblast pred štirimi leti, zahteva od Nemčije, naj ji povrne dejansko škodo, ki jo je povzročila med drugo svetovno vojno. V Varšavi namreč trdijo, da niso bili le žrtve nacistov, temveč tudi geopolitičnih spletk povojnih sovjetskih »okupatorjev«, ki so leta 1953 socialistično Poljsko prisilili, da se je odpovedala odškodnini, ki bi ji jo moral plačati vzhodni del po vojni razkosane Nemčije.
Poljska hoče 750 milijard evrov
Tako so letos spomladi v poljski diaspori, ki živi v ZDA, izračunali, da je Nemčija doslej plačala okoli 90 milijard dolarjev kompenzacij, od katerih je Poljska dobila le dve milijardi. Napisali so peticijo predsedniku Trumpu, v kateri so ga prosili, naj njihovi domovini pomaga, da ji bo Nemčija odštela dejansko odškodnino. Navedli so podatke poljskih oblasti, ki so po vojni izračunale, da je povzročena nacistična škoda znašala toliko, kolikor se je dalo leta 1939 kupiti za 50 milijard dolarjev. Kakor so preračunali v posebni parlamentarni komisiji, se je pri upoštevanju inflacije v današnjih zelencih ta znesek povzpel na 886 milijard.
»Toliko let je minilo, odkar se je končala vojna, Nemčija pa se do danes ni soočila s preteklostjo. Bolj jo skrbi stabilnost njenega proračuna kakor to, da bi upoštevala lastna pravila o spoštovanju pravne države in človekovih pravic,« je pred dnevi za francosko agencijo AFP povedal poslanec vladajoče stranke Arkadiusz Mularczyk. Dodal je, da Poljska pričakuje od Nemčije izplačilo reparacij v višini 850 milijard dolarjev oziroma 750 milijard evrov. »To ni pošteno. Tako ne gre več naprej. Poljska mora dobiti ustrezno kompenzacijo od Nemčije. Med vojno smo izgubili šest milijonov ljudi, precej več od držav, ki so prejele večino reparacij,« je na začetku avgusta izjavil poljski premier Mateusz Morawiecki.
V Nemčiji poljske zahteve zavračajo, podobni so bili tudi odzivi v Rusiji, od katere bi si v Varšavi tudi želeli izplačilo odškodnine. Ta ni povezana s sovjetsko »okupacijo« po letu 1945, temveč je zapisana v mirovnem sporazumu iz Rige, s katerim sta leta 1921 Sovjetska zveza in Poljska končali medsebojno vojno. Moskva Varšavi namreč ni plačala obljubljenih 30 milijonov takratnih zlatih rubljev.
