Sporu navkljub zlata vredna soseda

Moskva – Zanetili so ga Kurilski otoki oziroma Severna ozemlja, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, zaradi katerega uradna Moskva in Tokio še zdaj nista podpisala mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta od druge svetovne vojne formalno še vedno v vojni. Srdit besedni dvoboj se je razvnel po obisku ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih novembra lani, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih.

Nacionalistična čustva so dosegla vrelišče po japonskem prazniku dneva vrnitve Severnih ozemelj, ki so se ga udeležili številni visoki japonski politiki in na katerem je bila oskrunjena ruska zastava. V odgovor so predstavniki Evrazijske mladinske zveze pred japonskim veleposlaništvom v Moskvi pripravili demonstracije, kjer so se znesli nad japonsko zastavo, pozivali pa so tudi k bojkotu v Rusiji izjemno priljubljenih japonskih restavracij.

Zdaj Moskovčani pred poslopjem japonskega veleposlaništva polagajo cvetje, v sožalno knjigo pa se je vpisal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. »Zaradi naravne katastrofe bo vprašanje Kurilov potihnilo vsaj za leto, dve. Država, ki se spopada s krizo, kakršna je prizadela Japonsko, bo politična vprašanja za dolgo postavila na stranski tir,« ocenjuje Aleksander Lukin, strokovnjak za Japonsko na Moskovski univerzi za mednarodne odnose.

Izredna seja 
o pomoči Japonski

Ruski premier Vladimir Putin je nemudoma sklical izredno zasedanje vlade, na katerem so sodelovali namestnik premiera Igor Sečin, vodilni predstavniki ruskega ministrstva za izredne razmere in predsednik ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijenko. »Japonska je naša soseda, prijateljska soseda, in kljub raznim problemom moramo ostati zanesljiv partner in ji pomagati z dobavo energentov,« je poudaril premier in hkrati zavrnil bojazni o globalni jedrski katastrofi. »Naši strokovnjaki so prepričani, da grožnja uničenja reaktorjev ne obstaja, vendar bomo še naprej pozorno spremljali razmere,« je zavrnil mednarodno histerijo na račun jedrske energije, s katero ima Rusija ambiciozne načrte. Mednje sodi 12 jedrskih elektrarn, ki jih namerava Rosatom zgraditi v prihodnosti.

Dodatne pošiljke 
mimo pogodb

Japonska, kjer kar 30 odstotkov energije prispevajo jedrske elektrarne, je Rusijo zaprosila za dodatne zaloge energentov, za kar je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev že dal soglasje. »V trenutnih razmerah je to naša dolžnost,« je izjavil po telefonskem pogovoru z japonskim premierom Naotom Kanom. Gazprom se po zagotovilih Sečina že pripravlja na dodatne pošiljke utekočinjenega plina, čeprav je to v nasprotju z že obstoječimi pogodbami. »Gre za hudo tragedijo, zato bo treba spremeniti dogovore,« je bil odločen Medvedjev. Rusija je pripravljena priskočiti na pomoč tudi z dodatnimi pošiljkami premoga in 6000 megavati električne energije. Na Japonsko je že pripotovalo tudi 180 ruskih reševalcev, ruske človekoljubne organizacije pa zbirajo pomoč za žrtve katastrofe.

Ta je po še nepopolnih ocenah povzročila za 35 milijard dolarjev škode, vendar se utegne vsota v prihodnjih dneh močno zvišati, ocenjuje John Hardy iz danske banke Saxo, ki ima poslovalnice tudi v Tokiu. Vladmir Žukov, analitik pri japonskem holdingu Nomura, napoveduje, da utegne popotresna obnova prinesti številne cvetoče pogodbe ruskemu jeklarskemu velikanu Evraz in vodilni ruski družbi za premog Mečel.

Na ruskem Daljnem vzhodu, kjer so najprej trepetali pred cunamiji, se zdaj bojijo povečanega radioaktivnega sevanja, ki je za zdaj v mejah normale. Povpraševanje po geigerjevih števcih je naraslo, zato si pri podjetju Primtehnopolis, kjer jih prodajajo po 125 dolarjev za kos, manejo roke.