Sprejeli izhodišča za avtonomijo

Preševo - Občinski svetniki iz vrst Albancev v Bujanovcu, Medvedji in Preševu so na današnjem sestanku sprejeli izhodišča, v katerih zahtevajo politično-ozemeljsko avtonomijo za Preševsko dolino, kot raje imenujejo območje na jugu Srbije z večinskim albanskim prebivalstvom. Najvišji uradniki Beograda so sicer že pred dnevi izpostavili, da gre za del politične strategije Albancev z juga Srbije pred začetkom pogajanj o prihodnjem statusu Kosova.

Velika večina podprla izhodišča

V vseh treh občinah na jugu Srbije imajo Albanci skupno 66 svetnikov, njihovega današnjega skupnega sestanka v Preševu pa se je udeležilo 61, od katerih le dva nista glasovala za izhodišča. Edino, kar ni bilo sprejeto iz osnutka izhodišč, je predlog, da ime Preševska dolina zamenjajo z Vzhodnim Kosovom, kot sicer v Prištini raje imenujejo območje z Albanci na jugu Srbije.

Za združitev s Kosovom

Kot so politični predstavniki Albancev z juga Srbije že prej napovedovali, vsebuje danes sprejeta listina tudi stališče, da bo Preševska dolina zahtevala združitev s Kosovom, če bodo pogajanj o statusu Kosova pripeljala do spremembe meja v regiji.

Enaka jamstva, kot jih imajo druge nacionalne skupnosti

V izhodiščih je tudi izpostavljeno, da svetniki zahtevajo za Albance z juga Srbije enaka jamstva, kakršna imajo nacionalne skupnosti v regiji, kot so Kosovo, Makedonija ter Bosna in Hercegovina. Albanci z juga Srbije bodo zahtevali tudi vzpostavitev posebnih odnosov Preševske doline s Kosovom.

Preševska dolina mora imeti z ustavo opredeljeno upravno-ozemeljsko območje ter pristojnosti na področju pravosodja, policije, zdravstva, socialnega skrbstva, gospodarskega razvoja, lokalnega načrtovanja, stanovanjskih vprašanj naravnega bogastva, kulture, izobraževanja ter uporabe jezika in nacionalnih simbolov.

Zahteva po popolni demilitarizaciji

V izhodiščih je zahtevana še popolna demilitarizacija Preševske doline in odstranitev obstoječih vojaških oporišč kot tudi, da Albanci z juga Srbije ne bodo več klicani na služenje vojaškega roka. Vprašanje javne varnosti mora biti v izključni pristojnosti večetnične policije in njenega poveljstva. Za vse omenjeno bo potrebno ustanoviti skupni predstavniški organ, ki je v izhodiščih imenovan nacionalni svet.

Podobnost s problemov Srbov na Kosovu

Albanci z juga Srbije so začeli izhodišča pripravljati že sredi novembra lani, pri oblikovanju pa so jim pomagali tudi rojaki s Kosova, kamor je od takrat nekajkrat odpotovala njihova delegacija. Slednjo je poleg najvišjih predstavnikov prehodnih oblasti v Prištini sprejel tudi član kosovske delegacije za pogajanja o prihodnjem statusu Veton Surroi, sicer vodja parlamentarne Reformistične stranke ORA.

Sodeč po poročanju beograjskih medijev je imel Surroi razumevanje za njihova stališča in izpostavil "presenetljivo podobnost" problemov Srbov na Kosovu s problemi Albancev v Preševski dolini. Poudaril je tudi, da je treba "med pogajanji o prihodnjem statusu Kosova opredeliti nekatera načela, ki bodo veljala ne le za pokrajino, ampak za celotno regijo".

Zamisel prihaja iz Prištine?

Iz uradnega Beograda je bilo slišati tudi trditve, da se je zamisel o avtonomiji juga Srbije "skuhala v Prištini". Srbski predsednik Boris Tadić je prve dni januarja povedal, da gre pri napovedanih izhodiščih za del politične tekme. Njegova izjava, da ni nobene možnosti za vključitev vprašanj juga Srbije v pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, pa je hudo razjezila politične predstavnike Preševske doline.

Tudi minister SČG za človekove in manjšinske pravice Rasim Ljajić je pred dnevi zatrdil, da je bilo pričakovati pobudo Albancev z juga Srbije prav pred začetkom pogajanj o Kosovu. "V zadnjih letih je prišlo do močne radikalizacije njihovih zahtev, saj bi želeli obrniti pozornost nase in internacionalizirati problem ter doseči, da bi bila vprašanja juga Srbije v 'paketu' pogajanj o Kosovu", je še povedal Ljajić.