Sprejeli reformne deklaracije

New York - Svetovni voditelji so v petek na sedežu ZN sklenili tridnevno vrhunsko zasedanje ob 60. obletnici svetovne organizacije. Ob koncu vrha so potrdili dokument o reformah ZN, ki sicer ne prinaša vsega, kar si je želela večina na čelu z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom, vendar pa po besedah udeležencev vrha pomeni pomemben korak naprej.

Udeleženci vrha so bili na koncu na splošno zadovoljni, saj ni vse povsem padlo v vodo, potem ko je vse do zadnjega trenutka grozilo, da pogajanja o reformah in boju proti revščini ne bodo uspešna.

Voditelji z dokumentom potrjujejo vero v ZN in zaveze načelom Ustanovne listine in mednarodnega prava. "Verjamemo, da danes bolj kot kadarkoli prej živimo v globalnem in med seboj povezanem svetu, v katerem nobena država ne more stati sama." Dokument izraža soglasje na najmanjšem skupnem imenovalcu, vendar pa brez reforme Varnostnega sveta. O njeni nujnosti se sicer načeloma strinjajo skoraj vsi, ne pa tudi o načinu.

Dokument obsoja terorizem v vseh oblikah, vendar pa ga ne opredeljuje, kar še naprej dopušča različne razlage in onemogoča sprejem celovite protiteroristične konvencije.

Med uspehe se šteje dogovor o ustanovitvi Komisije za izgradnjo miru, ki bo državam po koncu spopadov pomagala, da se dovolj utrdijo, tako da ne pride do ponovitve ubijanja. Vendar pa je dogovor vseeno nepopoln pri vprašanju odgovornosti Komisije Varnostnemu svetu ali Generalni skupščini.

Generalna skupščina ZN bo še naprej potrjevala veliko " operativnih" odločitev generalnega sekretarja, ki je s podporo ZDA, EU in drugih držav želel bolj proste roke pri najemanju in odpuščanju osebja ter pri proračunskih vprašanjih.

Zelena luč za Etično komisijo

Annan je dobil zeleno luč za Etično komisijo, ki bo pazila, da se škandali, kot je bil Nafta za hrano, ne bodo več ponovili, vendar pa se bodo morala pogajanja o korenitih reformah uprave nadaljevati.

Dokument o reformah na 16 straneh govori o boju proti revščini oziroma o uresničevanju ciljev deklaracije tisočletja iz leta 2000, potem ko so ZDA že skušale vse to črtati. Ameriški predsednik George Bush je nato v svojem govoru sicer presenetil vse in je tem ciljem izrazil podporo, sicer brez tega, da morajo bogate države do leta 2015 nameniti za razvoj 0,7 odstotka svojega BDP. Dokument poziva države, da do leta 2006 sprejmejo nacionalne načrte o uresničevanju ciljev deklaracije tisočletja, in izraža zavezo, da bodo do leta 2010 namenili za razvoj dodatnih 50 milijard dolarjev.

Sopredsednika vrha predsednik Gabona Omar Bongo in švedski premier Goeran Persson sta sprejem dokumenta pozdravila in pozvala države, naj besede spremenijo v dejanja. Bongo je dejal, da dokument pomeni potrditev ZN kot temelja in nepogrešljivega orodja za izgradnjo učinkovitega multilateralnega sistema. Persson pa je pozval k nadaljnji akciji v boju proti revščini, onesnaževanju okolja in terorizmu ter opozoril na eno od ključnih pomanjkljivosti, pomanjkanje dogovora glede širitve orožij in razorožitve.

Ameriški veleposlanik pri ZN John Bolton je glede okrog 35 strani dolgega dokumenta dejal, da gre za pomemben korak v procesu reform ZN, ki pa jih bo potrebno nadaljevati.

Nasprotniki procesa sprejemanja reform

Na koncu so nasprotovanje procesu sprejemanja dokumenta o reformah in dokumentu izrazili zunanja ministra Venezuele Ali Rodriguez in Kube Felipe Perez Roque ter predstavnik Belorusije Sergej Martinov. Med drugim so jih motile nekatere vsebine dokumenta, ki sicer predstavljajo resničen napredek.

Med njimi je potrditev koncepta odgovornosti za zaščite, glede katerega je pri pogajanjih vodil usklajevanja slovenski veleposlanik pri ZN Roman Kirn in ki zavezuje države, da s kolektivno akcijo preko Varnostnega sveta posredujejo v primerih, ko države ne zaščitijo svojih prebivalcev pred genocidom in drugimi hudimi kršitvami človekovih pravic.

Številna bilateralna srečanja

Na sedežu ZN v New Yorku, kjer potekajo številna bilateralna srečanja in vzporedne prireditve, se bo danes začelo otvoritveno zasedanje 60. Generalne skupščine ZN, ko bo med drugimi s svojim govorom nastopila tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice.

V ponedeljek bo nastopil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, medtem ko je predsednik Janez Drnovšek iz New Yorka odpotoval domov že v četrtek, po govoru na vrhu, ki ga je posvetil predvsem opozarjanju na povečevanje revščine in drugih neravnotežij in pozivom k izpolnitvi odgovornosti do vsega človeštva z odpisovanjem dolgov in odpravljanjem revščine.

Vrha ZN se je udeležilo 154 kraljev, predsednikov držav in premierov ter 900 ministrov, delo pa je spremljalo 2200 novinarjev.