Tiskane izdaje
Beograd - Lastniki nekaterih beograjskih turističnih agencij so pokazali prav takšno domiselnost, s kakršno je svet presenetil haaški obtoženec Radovan Karadžić, ki se je pod lažnim imenom doktor Dragan Dabić nekaj let skrival v Beogradu. Takoj po njegovi aretaciji so začeli ponujati turistično turo Pop art Radovan, med katero si lahko obiskovalci srbskega glavnega mesta ogledajo kraje, kjer se je v zadnjih letih mudil eden najbolj iskanih haaških obtožencev. Kakor je slišati, vlada med tujci za to turistično popotovanje veliko zanimanje.
Od našega dopisnika
Pohod se začne na Trgu republike v središču Beograda, kjer so prejšnji mesec organizirali demonstracije proti aretaciji Radovana Karadžića. Nato turiste popeljejo do Ulice Jurija Gagarina 267 v Novem Beogradu, kjer je slavni begunec živel, od tam pa do restavracije, kjer lahko gostje poskusijo črnogorsko vino vranac, ki si ga je med skrivanjem pred roko pravice pogosto privoščil, in si ogledajo gusle, na katere je igral in zraven prepeval junaške pesmi, velikokrat tudi o samem sebi.
Po obisku pekarne, v kateri si je Karadžić kupoval krompirjevo pito, se turisti odpravijo v slaščičarno v Zemunu, kjer lahko poskusijo »palačinko Radovan Karadžić«, polnjeno z nutelo, indijskimi oreščki in brusnicami. Na koncu se z mestnim avtobusom številka 73 odpeljejo do postaje, na kateri so sredi julija aretirali nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov. Pohod se konča z obiskom posebnega sodišča - zadnjega srbskega »naslova« Radovana Karadžića. Ves ogled traja več ur, zanj pa je treba odšteti sedem evrov.
Po drugi strani pa v Črni gori, kjer se je Karadžić rodil, celo glavne prosrbske stranke nočejo zbirati pomoči za njegovo obrambo. Tisti, ki so predlagali takšno pomoč, trdijo, da bi lahko Karadžić z njo »bolje prikazal resnico o srbskem narodu«, nasprotniki predloga pa odgovarjajo, da ima za kaj takega sam dovolj denarja, ki da ga je dobil s številnimi finančnimi malverzacijami. Premier Republike srbske Milorad Dodik ga je že pred tremi leti javno obtožil, da si je spomladi 1997, ko se je začel skrivati, iz Narodne banke Republike srbske prilastil kar 36 milijonov nemških mark.
Ugledni črnogorski pisatelji, ki uživajo podporo večinskega dela javnosti, pa od politikov celo zahtevajo, naj se javno »operejo sramote« in izbrišejo vse sledove, ki spominjajo na Karadžića. Marko Vešović, pesnik iz Sarajeva, ki se je rodil v Črni gori, in to v istem kraju kot Karadžić, tako pred dnevi ni hotel sprejeti ugledne književne nagrade, poimenovane po črnogorskem pisatelju Ristu Ratkviću. To nagrado so namreč leta 1993, ko je v Bosni še divjala krvava vojna, podelili tudi tedanjemu predsedniku Republike srbske.
Vešović je poudaril, da so nagrado s tem osramotili, in hkrati izrazil »prezir do Črne gore, ki svojo identiteto gradi na pozabi«. »V današnji Črni gori se vztrajno in sistematično molči o vsem, kar se je dogajalo med vojno. Nočem biti vpleten v nobeno obliko tega sramotnega ravnanja, za katerim stoji najmanj 90 odstotkov srbskih pravoslavcev,« je dodal.
Iz petkove tiskane izdaje Dela!
