Srbi za 12, Priština le za šest občin

Dunaj - Na Dunaju se je začel nov krog pogovorov o prihodnjem statusu Kosova, na katerih je bilo prvi dan v ospredju vprašanje decentralizacije oblasti. Vodja beograjske delegacije Leon Kojen je pogovore označil kot odločilne, saj bo od njihovega poteka odvisno, ali bodo našli rešitev. Vodja prištinske delegacije Ljufti Haziri pa je pred začetkom pogovorov na Dunaju izrazil pričakovanje, da bodo dosegli napredek.

Na Dunaju so govorili o pristojnostih občin na področju zdravstva, izobraževanja, socialne politike, policije, kulture in sodelovanja med občinami. "Glede vrste vprašanj smo že dosegli dogovor, dogovoriti se moramo samo še o štirih, petih ključnih vprašanjih," je dejal. Dodal je, da tako Priština kot urad posebnega predstavnika ZN za Kosovo vesta, da je Beograd že oblikoval stališča, od katerih ne more odstopiti.

Strani imata tako kot pri drugih vprašanjih tudi pri vprašanju pristojnosti občin diametralno nasprotna stališča. Glede policije in sodstva si Priština želi, da bi vodstvo policije in sodišč imenovale oblasti v Prištini, Beograd pa, da bi to bilo v pristojnosti občin. Za pristojnost občin se Beograd zavzema tudi na področju zdravstva. Priština pa želi biti pristojna tako za zdravstvo kot tudi za izobraževanje.

Vodja prištinske delegacije Haziri je poudaril, da je stališče Prištine blizu stališču posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija in da temelji na evropski ureditvi o lokalni samoupravi in madridski konvenciji o čezmejnem sodelovanju.

Do konca meseca naj bi v okviru pogovorov na Dunaju po napovedih Kojena imeli še dva kroga pogovorov o decentralizaciji, na katerih bodo govorili o financiranju in oblikovanju novih občin z večinskim srbskim prebivalstvom.

Toda negotovosti glede prihodnosti Kosova bo prej ali slej konec. Ahtisaari je ta mesec pripravil tri sestanke delegacij Beograda in Prištine o decentralizaciji Kosova. Na Dunaju se je ločeno pogovarjal z beograjsko in prištinsko delegacijo o pristojnosti prihodnjih kosovskih občin na področju šolstva, socialnega varstva, sodstva, policije in kulture. Ahtisaari je hotel, da bi ta pogovor nadaljevali v torek s temo varstvo manjšin na Kosovu, a ga srbska stran zavrača, češ da so Srbi bili in bodo tudi v novi srbski ustavi državotvorni narod na Kosovu, čeprav jih je danes – s srbskimi begunci, ki se še niso vrnili – le za desetino vsega prebivalstva.

Albanska stran misli, da Srbija tako vsiljuje svojo pogled na status Kosova, ki da je v nasprotju z interesi večinskega prebivalstva. Kakor koli, dosedanja pogajanja med Beogradom in Prištino niso bila uspešna. Tudi današnje ni bilo, čeprav je glede pristojnosti novih občin še najmanj nesoglasij. Enaka bo usoda pogajanj o financiranju prihodnjih občin in številu srbskih občin na Kosovu, čeprav je Priština zdaj pripravljena priznati šest novih občin z večinskim srbskim prebivalstvom – njihov zadnji predlog govori o ustanovitvi srbske občine v bližini Obilića –, Beograd pa hoče 12 novih srbskih občin.