Tiskane izdaje
Povezovanje za obstoj in razvoj
Vsi trije državniki – srbski predsednik Aleksandar Vučić, makedonski premier Zoran Zaev in premier Albanije Edi Rama – so pred novinarje stopili zelo resni. Dogovor med politično tako oddaljenimi partnerji o gospodarskem sodelovanju očitno ni bil lahek. »Deklaracija je podpisana po napornem delu,« je dejal Vučić, ki pred novinarji navadno sije od ponosa in zadovoljstva, kadar gosti tuje državnike. Dogovor, ki so ga poimenovali tudi »mini schengen« je pomemben, saj kaže na izboljšanje odnosov v regiji. Čeprav se vse tri države želijo vključiti v EU, so se odločile, da ne morejo samo čakati, ampak morajo »usodo vzeti v svoje roke«. »Povezovanje je nujno za naš obstoj,« je dejal albanski premier Rama.
Ekonomija nad političnimi razprtijami
Ali politične razprtije ne bodo ogrozile uresničitve deklaracije? Rama meni, da ne, saj gre za korist vseh prebivalcev regije: »Mi smo talci administracije in zgodovine. Naši otroci od nas pričakujejo, da se povežemo.« Premier Severne Makedonije Zaev pa je poudaril sporočilo srečanja: »Balkan ni več sod smodnika, politični odnosi so boljši, gremo v lepšo prihodnost.« Da deklaracija ne bo ostala mrtva črka na papirju, so zagotovili z napovedjo naslednjih srečanj, kjer bodo zapisali ukrepe.
Deklaracija bo vplivala na 12 milijonov ljudi v Srbiji, Albaniji in Severni Makedoniji. Če se bodo vključile še BiH, Črna gora in Kosovo, bo šlo za 20 milijonov prebivalcev. Če bo deklaracija uresničena, bosta veliko pridobili tudi Slovenija in Hrvaška, ki močno poslujeta na Balkanu, torej skupaj 26 milijonov prebivalcev. Bistvo deklaracije je odprava ovir za pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Državniki predvidevajo, da bo to pritegnilo tuje naložbe in povečalo gospodarsko rast, pripeljalo v regijo več delovnih mest, da ljudje ne bodo več zapuščali Balkana, vse to pa bo izboljšalo standard in s tem življenje tega večinoma siromašnega prostora.
Tovornjaki izgubijo 26 milijonov ur letno
»Do konca leta 2021 bodo državljani naših treh držav lahko potovali čez meje samo z osebno izkaznico,« je kot enega za ljudi najopaznejših in najpomembnejših dogovorov navedel Vučić. Poenotena bodo tudi delovna dovoljenja: vsakdo, ki ima dovoljenje za delo v eni od držav, bo brez ovir lahko začel delati v kateri od drugih dveh. Naložbe se bodo zaradi prostega pretoka povečale, BDP zrasel, nezaposlenost, ki je zdaj v regiji 19,1-odstotna, se bo zmanjšala.
»Že v prvem letu in pol, ko se bomo na ukrepe pripravljali, se bodo naložbe povečale v vsaki državi za najmanj 20 odstotkov,« predvideva Vučić. Gospodarska zbornica Srbije je pred časom izračunala, da bi se ob vzpostavitvi pogojev po vzoru EU povečala gospodarska rast v Srbiji za tri odstotke. K temu naj bi precej pripomogla odprava ovir in čakanja na mejah.
Tovornjaki vsako leto za prestopanje meja med balkanskimi državami izgubijo 26 milijonov ur, so navedli. Za čakanje v kilometrskih kolonah na mejah porabijo več časa kot za samo pot. Medtem gospodarstvo izgublja. Zaradi čakanja so operativni stroški višji za sedem do devet odstotkov, brez njih bo dobiček podjetij toliko večji, s tem pa razmere za delavce boljše, je navedel Vučić in napovedal desetkrat manj čakanja na mejah.
Odprto za vse balkanske države
Deklaracija ni nastala čez noč. Gospodarstveniki šestih držav z območja nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi Slovenija, že več let opozarjajo, da je treba na Balkanu odpraviti ovire za gospodarsko rast. Predsedniki vseh šestih držav z območja nekdanje Jugoslavije so nato leta 2017 v Trstu podpisali sporazum o vzpostavitvi »ekonomske Jugoslavije«, vendar je ostal mrtva črka na papirju do včeraj. Toda vseh podpisnic tržaškega sporazuma ni bilo v Novi Sad, kot novinka pa se je pojavila le Albanija.
Prisotni državniki so navedli, da Kosovo in BiH še nimata vlad, in zatrdili, da so vse tri države – Kosovo, BiH in Črna gora – dobrodošle in pričakovane članice v novi uniji. »Povezani Balkan bo bolj spoštovan in konkurenčnejši,« je dejal premier Albanije Rama, srbski predsednik Vučić pa, da je povsem drugače, če prideš k nekomu na pogovor v imenu celotne regije kot v imenu ene male države.
