Srbija ima čas do konca marca

Bruselj - Srbija ima čas približno do konca marca, da izpolni pogoj polnega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes v Bruslju povsem jasno dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Če Srbiji pogoja ne uspe izpolniti, bo pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju treba ustaviti," je tudi izjavil komisar.

"Sporočilo o nujnosti polnega sodelovanja je povsem jasno," je ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije, kjer je bilo vprašanje Srbije ena od osrednjih točk, dejala tudi predsedujoča, avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik. Ob tem pa je zagotovila, da evropska perspektiva Srbije ni postavljena pod vprašaj. "Izpolnjevanje pogojev pa je nujno," je dejala.

Srbija bi pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu lahko končala jeseni, saj na tehnični ravni dobro napredujejo, je povedal tudi komisar Rehn. "Obžaloval bom, če Srbiji tega cilja ne bo uspelo doseči, ker ne bo premagala ovire sodelovanja s Haagom," je dejal Rehn. Za polno sodelovanje pa je komisar opredelil intenzivne aktivnosti srbskih oblasti za lociranje, aretacijo in predajo generala Ratka Mladića, pa tudi Radovana Karadžića.

Rupel: Srbije ne želimo kaznovati

Evropska unija Srbiji noče škodovati ali je onemogočiti, temveč preprosto želi, da izpolni svoje mednarodne obveznosti ter do začetka aprila aretira in na Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haag pošlje generala Ratka Mladića , je v Bruslju dejal vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. "Srbije ne želimo kaznovati, želimo pa, da izpolni svoje obljube, " je poudaril minister.

Nadalje je minister tudi izrazil zadovoljstvo, da je Črna gora sprejela formulo za izvedbo referenduma o neodvisnosti, po kateri bo za veljavnost izidov potrebnih 55 odstotkov glasov od tistih, ki bodo prišli na volišča, teh pa mora biti vsaj polovica upravičencev. "55 odstotkov za neodvisno Črno goro," je o formuli dejal minister, a priznal, da jo obdaja tudi senca arbitrarnosti.

EU bo pomagala Palestincem

Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero Waldner pa je v Bruslju danes napovedala, da bo Evropska komisija palestinskim oblastem odobrila 120 milijonov evrov pomoči. "Danes bom paket pomoči predstavila zunanjim ministrom," je napovedala komisarka in dodala, da naj bi bila pomoč odpravljena še pred nastopom vlade Hamasa. "Naša dolžnost je, da začasni vladi pomagamo pri zagotavljanju finančne stabilnosti," je poudarila komisarka in dodala, da je paket dokaz polne podpore, ki jo EU nudi palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu v pogajanjih s Hamasom. O nadaljevanju pomoči palestinskim oblastem, ko bo Hamas prevzel vodenje vlade, pa se bo EU odločala šele v prihodnosti. Povezava sicer razmišlja, da bi v zvezi s pomočjo okrepila Abasovo vlogo.

Omeniti še velja, da bo od 120 milijonov evrov pomoči 64 milijonov Palestinci dobili preko Združenih narodov, 40 milijonov bo šlo neposredno za poplačilo stroškov za energijo, 17,5 milijona evrov pa je namenjenih za plače.

Koštunica: Ne bomo dopustili oblikovanja države v državi

Medtem ko se zunanji ministri v Bruslju pogovarjajo o prihodnosti SGČ je srbski premier Vojislav Koštunica v srbskem parlamentu ubral drugačen jezik. Kot prvi govornik današnje izredne seje srbskega parlamenta, posvečene pogajanjem Beograda in Prištine o prihodnjem statusu Kosova, je izpostavil, da je oblikovanje druge države v mejah SČG " edino, česar Srbija ne more in ne sme dopustiti". Na seji so navzoči tudi srbski predsednik Boris Tadič in ministri Koštuničeve vlade.

Koštunica je danes poudaril, da Srbija ne sme dopustiti oblikovanje druge države v okviru njenih meja, pri čemer je mislil na Kosovo. Taka država bi se lahko odcepila od njenega ozemlja, kar bi pomenilo kršitev temeljnih prvin načel mednarodnega prava. Srbija tega ne sme dopustiti tudi zaradi svojih sosed, saj bi bil z enim precedensom omajan celoten, z velikimi težavami vzpostavljen sistem ravnovesja v regiji, je še povedal Koštunica.

Čas se izteka tudi EU

Zasedanje pa bodo vodje diplomacij začeli z razpravo o pripravi na spomladanski vrh EU, ki bo čez mesec dni v Bruslju, seznanili pa se bodo tudi s potekom tristranskih pogajanj - Evropska komisija, parlament in Svet EU - za končni dogovor o prihodnji finančni perspektivi, ki bo uravnavala skupno blagajno EU v obdobju 2007-2013. Po dveh krogih namreč želenega napredka ni, čas pa se izteka.

V Haagu pa se danes začenja obravnava tožbe BiH proti SČG.