Tiskane izdaje
Beograd – Čeprav je evropska komisija v Bruslju ocenila, da je Srbija ustrezno pripravljena na kandidaturo za članstvo v Evropski uniji, bo Kosovo neizogibna tema predvolilne kampanje v Srbiji. Nanjo bosta vplivala tako Priština kot tudi mednarodna skupnost, kajti po mnenju evropske komisije bo Srbija pripravljena na začetek pogajanj, ko bo dosegla napredek v dialogu s Kosovom. Ker je Beograd pretrgal dialog s Prištino, ni izključen nov poskus kosovske oblasti, da vzpostavi nadzor tudi na severu Kosova, kjer je stanje vsaj začasno zamrznjeno. V Prištini tudi pričakujejo, da se bo resen dialog z Beogradom začel šele po srbskih volitvah.
Srbski minister za Kosovo Goran Bogdanović je po srečanju s posrednikom EU Robertom Cooperjem v Beogradu dejal, da se ne morejo pogajati o tehničnih vprašanjih s Prištino, dokler traja kriza na severu Kosova. Kot je poudaril, je iluzorno govoriti o električni energiji in o telekomunikacijah, dokler traja poskus hermetičnega zapiranja administrativne meje z osrednjo Srbijo. Po njegovih besedah so trenutne razmere na severu Kosova nevzdržne, rešitev pa je le v nadaljevanju dialoga.
Vodja srbskih pogajalcev Borislav Stefanović pravi, da se bodo pogajanja s Prištino nadaljevala, ko bodo znani obrisi rešitev za sporna mejna prehoda Jarinje in Brnjak. Cooperju so predstavili več opcij za rešitev problemov na Jarinju in Brnjaku. Po eni izmed različic bi se albanskemu cariniku pridružil tudi srbski, operativne pristojnosti pa bi ohranil Eulex. Stefanoviću se tako kot vodji srbske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope Dragoljubu Mićunoviću zdi najboljša rešitev mednarodna konferenca o Kosovu, ki bi prinesla trajno rešitev tega žarišča na Zahodnem Balkanu.
Kosovski premier Hashim Thaqi je po srečanju s Cooperjem v Prištini sporočil, da ima Kosovo v dialogu s Srbijo jasen program z elementi, pri katerih ne misli popuščati: neodvisnost, ozemeljska celovitost in notranja ureditev. Thaqi je znova poudaril, da je Priština pripravljena na dialog o reševanju praktičnih problemov tako s Srbijo kot z vsemi drugimi sosednjimi državami. V Thaqijevem kabinetu so v izjavi za javnost še zapisali, da si Kosovo nenehno prizadeva, da bi bila pot približevanja Natu in EU čim krajša in da bi državljani Kosova občutili praktične koristi tega povezovanja in reform.
Vodja kosovskih pogajalcev v dialogu z Beogradom Edita Tahiri pa je dejala, da je politični dialog med Srbijo in Kosovom izčrpan, kajti Kosovo je že dvakrat, tako v Rambouilletu kot na Dunaju, sprejelo sporazum, ki ga je Srbija zavrnila. Po njenih besedah je vprašanje carinskega in mejnega nadzora notranje vprašanje Kosova, ki ne more biti predmet pogovorov s Srbijo. Kot je še povedala, je kosovska vlada s tem stališčem seznanila tudi Cooperja. Ta se je strinjal, da režim na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak ne more biti predmet naslednjega kroga dialoga med Beogradom in Prištino.
»Državotvornost« medijev
Po pisanju prištinskih medijev se bo dialog o tehničnih vprašanjih med Kosovom in Srbijo resno začel prihodnjo pomlad, ko bodo v Srbiji – če se ne bo uresničila napoved predsednice srbskega parlamenta Slavice Djukić-Dejanović, da bi lahko bile volitve že decembra, ko bo znana dokončna odločitev Bruslja – speljali parlamentarne volitve. Srbski mediji pa so združili sile, da bi pomagali državi pri uresničevanju njene politike na Kosovu. Neodvisna novinarska združenja so že opozorila, da se mediji ne bodo mogli izogniti odgovornosti, če bodo problemi na Kosovu ušli z vajeti. Ko je prišlo do incidenta med Kforjem in Srbi na barikadah, so mediji nekritično objavili sporočilo kabineta srbskega predsednika Borisa Tadića, ki je Kfor opozoril, da je njegova naloga obramba neoboroženih državljanov, ne pa spopad z njimi. Ni jih zanimalo dejstvo, da so tudi Srbi zasuli Kfor z bombami ročne izdelave.
Nevarno je tudi poročanje o medsebojnih obračunih na Kosovu, kajti srbski mediji takoj označijo za krivce Albance kot narod, o čemer pričajo tudi naslovi: »Albanci streljali Srbom v hrbet« ali pa »Novi pogrom Srbov na Kosovu«. Zato neodvisna novinarska združenja opozarjajo, da novinarji znova postajajo zgolj navadni propagandisti, ki lahko povzročijo katastrofalne posledice.
