Srbija in Kosovo vztrajata pri svojem

Dunaj - Beograjska delegacija je v dopoldanskem delu dunajskih pogovorov na najvišji ravni o prihodnjem statusu Kosova razgrnila srbski predlog rešitve, pri svojih izhodiščih pa vztraja tudi prištinska delegacija.

Udeležence vrhunskega srečanja je ob odprtju pozdravil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, nato pa še posebni odposlanec ZN za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova Martti Ahtisaari, ki je tudi predsedujoči pogovorom. Kljub temu da pogovori potekajo za zaprtimi vrati, so beograjski mediji že objavili podrobnosti govora Tadića in Koštunice.

Tadić se je zavzel za kompromis

Srbski predsednik Boris Tadić se je zavzel za resnični kompromis pri reševanju prihodnjega statusa Kosova. "Če nam to uspe, bomo imeli rešitev brez zmagovalca in poraženca, rešitev, s katero bi končali dolgo zgodovino srbsko-albanskih spopadov," je dejal. Kot je še pojasnil Tadić, rešitev kosovskega vprašanja mora biti razumna, realistična in v skladu z mednarodnim pravom, da bo imela vso podporo beograjske pogajalske skupine in državnega vodstva Srbije.

Sejdiu: Izid do neodvisnost Kosova

Po poročanju tujih tiskovnih agencij je kosovski predsednik Fatmir Sejdiu na dopoldanskem delu med drugim izpostavil, da je "neodvisnost alfa in omega, začetek in konec izhodišč kosovskih Albancev". Priština pa pričakuje, da bo pogajalski postopek končan do konca leta in da bo njegov izid neodvisnost Kosova, je še povedal Sejdiu.

Koštunica: Srbija ne bo privolila v oblikovanje druge države

Srbski premier Vojislav Koštunica je ponovil, da Srbija ne bo privolila v oblikovanje druge države na 15 odstotkih njenega ozemlja. "Naše trdno stališče je, da je treba preprosto pozabiti na zamisel o rešitvi za prihodnji status Kosova, ki bi bila v nasprotju z evropskimi standardi in načeli mednarodnega prava," je poudaril Koštunica.

Srbski premier je tudi podrobno razgrnil beograjski predlog prihodnjega statusa Kosova. Bistvo predloga je, da bi Kosovo kot sestavni del Srbije samostojno urejalo svoj gospodarski, socialni in kulturni razvoj, Beograd pa bi imel pristojnosti na področju zunanje politike in nadzora meja. Kosovo bi imelo pristojnosti na področju mednarodnega sodelovanja na vseh tistih področjih, kjer ni nujna mednarodnopravna subjektiviteta.

Ustavne pristojnosti na področju zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti bi izvajale ustanove Kosova, ki bi jih v pokrajini izvolili na svobodnih volitvah, vključno s parlamentom in vlado. Zaradi "posebne nacionalne strukture prebivalstva v pokrajini bi srbska in druge manjšine imele pravico do zajamčenega števila poslanskih sedežev", je med drugim še dejal Koštunica.

Kot so poročali beograjski mediji, sta imela beograjska in prištinska delegacija, ki vsaka šteje 15 članov, dopoldne po 45 minut časa za pojasnitev svojih stališč za rešitev prihodnjega statusa Kosova. Popoldne bo imela vsaka delegacija priložnost povedati, kaj menita o stališčih nasprotne strani. Po koncu srečanja pa sta popoldne napovedani ločeni novinarski konferenci.

Ahtisaari: Dunajsko srečanje na vrhu neuspešno

Posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari je pojasnil, da je za Beograd še vedno sprejemljivo vse, le neodvisnost Kosova ne, medtem ko Priština želi le neodvisnost. Kot je izpostavil, morata biti obe strani "realni in prožni, saj bo napredek med pogajanji odvisen od njiju". Najvišji predstavniki Beograda in Prištine so danes na prvih neposrednih pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova na Dunaju še vedno vztrajali pri povsem nasprotujočih stališčih.

Cilj mednarodne skupnosti je zagotoviti pogoje za normalno življenje za vse skupnosti na Kosovu, je povedal Ahtisaari in poudaril, da ima Srbija v tem procesu posebno vlogo, saj omenjenih pogojev ni mogoče uresničiti brez sodelovanja z Beogradom.

Kot je še zatrdil posebni odposlanec ZN, so zanj veliko bolj pomembni pogovori o praktičnih vprašanjih, kot so decentralizacija oblasti na Kosovu ter varstvo srbske verske in kulturne dediščine.

Ahtisaari je na vprašanje novinarjev, ali je mogoče doseči rešitev do konca leta, odgovoril, da ne vidi razloga, zakaj bi spreminjal svoje načrte ter da je to skupen cilj, "zato bomo tudi delali celo poletje, ker želim že v septembru vedeti, kaj smo dosegli".