Tiskane izdaje
Beograd – Srbija je sprejela stališče nemške kanclerke Angele Merkel, ki bo v torek na obisku v Sloveniji, da mora Srbija, preden bo upravičena do statusa kandidatke, poskrbeti za odpravo vzporednih oblasti na severu Kosova in doseči napredek v pogovorih s Prištino, kot hladen tuš. Olje na ogenj je prilila hrvaška premierka Jadranke Kosor, ki je izjavila, da Hrvaška podpira ozemeljsko celovitost Kosova. Srbski predsednik Boris Tadić je tako v soboto povabil na delovno večerjo premiera Boruta Pahorja, da bi se z njim posvetoval o razmerah na Zahodnem Balkanu, o razmerah na severu Kosova pa bo danes razpravljal tudi Varnostni svet OZN.
Borut Pahor in Boris Tadić sta se pogovarjala o razmerah na Zahodnem Balkanu na štiri oči, srbski mediji o vsebini pogovora ne poročajo, podrobnosti pa ni sporočil niti kabinet predsednika vlade. V Tadićevem kabinetu so povedali le, da je šlo za zaseben obisk v okviru njunih rednih stikov. Pahor se je nazadnje s Tadićem srečal prvega aprila v okviru tristranskega srečanja v Smederevu, ki se je ga je udeležila tudi Jadranka Kosor. Po naših informacijah sta se Pahor in Tadić med skoraj štiriurnim pogovorom dotaknila tako obiska Angele Merkel v Sloveniji kot tudi novih napetosti med Beogradom in Zagrebom, ki so se okrepile po obisku Kosorjeve na Kosovu.
Kosorjeva je med obiskom na Kosovu izpostavila, da sta Hrvaška in Kosovo utrdila prijateljstvo v boju proti tiranu Slobodanu Miloševiću in velikosrbskim težnjam ter da Hrvaška podpira ozemeljsko celovitost Kosova. Na njene izjave se je Tadić odzval z izjavo, da partnerstva Hrvatov in kosovskih Albancev ni mogoče graditi v škodo tretjega naroda. Po njegovem poskuša Kosorjeva z razpihovanjem starih sovraštev uresničiti finančne koristi za Hrvaško. Kosorjeva je v odzivu poudarila, da nekateri še 20 let po osamosvojitvi Hrvaške niso dojeli, da hrvaški premieri ne bodo nikoli več hodili v Beograd spraševat za nasvet ali prosit za dovoljenje.
Tadić: Srbija v EU, a ne na račun kosovskih Srbov
Tadić je izjavil, da je treba upoštevati stališče Berlina, ker je Nemčija najvplivnejša država v EU in največji gospodarski partner Srbije, kljub temu pa se Srbija ne namerava odreči navzočnosti na severu Kosova, čeprav bi to lahko blokiralo njena prizadevanja za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v EU še pred iztekom letošnjega leta. Beograd ne bo odstopil od načrtov o priključitvi EU, vendar ne more pristati na zahteve po razpustitvi institucij na pretežno s Srbi poseljenem severu Kosova. Po njegovih besedah Srbija ne bo odstopila od varovanja nobenega svojega legitimnega nacionalnega interesa, tako tudi ne bo pustila na cedilu svojega naroda na Kosovu.
Srbski predsednik je poudaril, da je cilj Srbije trajen mir na Balkanu, od Eulexa in Kforja pa zahteva, da sta absolutno statusno nevtralna in da zaustavita nasilne akcije Prištine na severu Kosova. Tadić je prepričan, da je mogoče, da bo Srbija zavarovala svoje interese na Kosovu in se bo priključila EU, nihče pa ne more zahtevati, naj sprejema nenaravne politične odločitve in naj pomaga pri ustvarjanju neodvisne države Kosovo.
Kosovski Srbi pisali
Ban Ki Moonu
Župani občin Leposavić, Kosovska Mitrovica, Zubin potok in Zvečan na severu Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom so pisno opozorili generalnega sekretarja OZN Ban Ki Moona, da so mirovne sile Kfor presegle svoje pristojnosti, kar je pripeljalo do poslabšanja položaja Srbov v tem delu Kosova. Kot so poudarili, so jim kršene človekove pravice tudi zato, ker misiji Unmik in Eulex svojih pristojnosti ne izvajata. V pismu so še navedli, da Kfor namesto obvez iz resolucije OZN 1244 izvaja represijo nad srbsko skupnostjo in nad civilnim prebivalstvom, lokalno samoupravo pa označuje za kriminalne elemente.
Srbski predstavniki zahtevajo, naj misija Unmik prevzame glavno vlogo v okviru civilnega življenja na severu Kosova. Zahtevali so tudi, naj Kfor in oblasti v Prištini nemudoma odpravijo vse ukrepe in prekličejo odločitve, zaradi katerih so bistveno ogrožene človekove pravice, svoboda gibanja in normalno življenje Srbov v tem delu Kosova. Varnostni svet in Generalno skupščino OZN so pozvali, naj sprejmejo odločitev o tem, da se v roku 60 dni pripravijo strategija in konkretni načrti za vrnitev 200.000 oseb na domove in se tako po 12 letih zaščitijo njihove temeljne človekove pravice.
Vodja srbske diplomacije Vuk Jeremić je poudaril, da bo moral VS OZN odkrito spregovoriti o tem, ali je uporaba sile zaželena ali ne. Srbija ocenjuje, da to ni prava pot za reševanje problemov, je dejal Jeremić, ki ni prepričan, da bo sprejeta predlagana izjava Rusije. Kot je pojasnil, izjava obsoja Prištino zaradi uporabe sile na severu Kosova in zahteva vrnitev na prejšnje stanje. Po njegovih navedbah stališča Srbije in Rusije, ki se zavzemata za iskanje rešitev s pomočjo dialoga, podpirajo Kitajska, Brazilija, Indija, Južna Afrika, Libanon in Gabon, VS OZN pa bo razpravljal še o trgovini s človeškimi organi na Kosovu.
