Tiskane izdaje
Beograd - Evropska komisija je v osnutku poročila o napredku Srbije na poti v EU poudarila, da mora Srbija za začetek pristopnih pogajanj z Unijo vidno in trajno izboljšati odnose s Kosovom. Poročilo je predstavil evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki je poudaril, da je evropska komisija glede Kosova statusno nevtralna.
Štefan Füle je na novinarski konferenci zagotovil, da evropska komisija Srbiji ne postavlja dodatnih pogojev za začetek pristopnih pogajanj. V isti sapi je poudaril, da v Bruslju od Srbije pričakujejo, da bo uresničevala, kar je že bilo dogovorjeno v dialogu s Prištino. Evropski komisar je izrazil tudi pričakovanje, da bo Srbija nadaljevala izvajanje reform v pravosodju in da bo več napora vložila v boj proti korupciji in kriminalu. Zaradi odpovedi parade ponosa za pravice homoseksualcev je Füle še opozoril, da morajo v Beogradu posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, kot na primer istospolno usmerjenim osebam.
Srbski premier Ivica Dačić je dejal, da je Beograd pripravljen tako na politični kot tehnični dialog s Prištino, ne more pa Srbija sprejeti pogojev, ki bi predstavljali priznanje Kosova. Po njegovih besedah je dobil od Füleja tudi zagotovilo, da bo dialog s Prištino, če bo Beograd sodeloval v njem, statusno nevtralen. Dačić je še zatrdil, da je Srbija pripravljena storiti vse, kar bo znotraj omejitev, izven katerih ne more iti. Kot je pojasnil, Srbija ne more sprejeti pogojev, ki bi pomenili priznanje Kosova, Beograd pa od EU pričakuje konstruktiven odnos in dovolj razumevanja za specifične težave, s katerimi se sooča Srbija.
V osnutku širitvenega svežnja je evropska komisija poudarila, da je vidno in trajno izboljšanje odnosov med Srbijo in Kosovom potrebno, da bosta lahko oba nadaljevala pot v EU in se pri tem izogibala temu, da bi drug drugega blokirala. Poročevalec evropskega parlamenta za Srbijo Jelko Kacin je dodal, da bo Srbija vstopila v novo fazo odnosa z EU, ko bo prišlo do polne uresničitve dogovorov doseženih v dialogu s Prištino in premikov glede vprašanja severa Kosova. Čeprav so v Beogradu pred tem vneto zatrjevali, da je čimprejšnji začetek pogajanj za njih prva prioriteta, so po predstavitvi poročila obrnili ploščo, češ da se jim nikamor ne mudi, ker je desetletje hitenja na poti v EU Srbijo pahnilo v revščino.
V okviru priprave poročila, ki ga bo novembra predložil varnostnemu svetu Združenih narodov, je bil v Beogradu tudi glavni tožilec haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz, ki je izrazil upanje, da bo v preiskavi zoper pomagače haaškim obtožencem prišlo do bistvenega napredka. Srbski državni vrh je zagotovil Brammertzu, ki pričakuje boljše sodelovanje med Srbijo in BiH pri odkrivanju vojnih zločinov, da bo Beograd tudi v prihodnje sodeloval s haaškim sodiščem tako kot doslej.
Kar zadeva Kosovo, je študija o tem, ali je izvedljivo, da z EU sklene sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, pokazala, da EU in Kosovo lahko skleneta sporazum, kljub temu da članice EU nimajo enakih stališč o statusu Kosova. Evropska komisija bo pogajalske smernice za sklenitev sporazuma predlagala, ko bo Kosovo doseglo ustrezen napredek pri izvajanju številnih kratkoročnih prioritet. Predstavnik EU na Kosovu Samuel Žbogar je ocenil, da je študija potrdila, da ni zakonskih ovir za sklenitev sporazuma med Kosovom in EU.
Po mnenju obrambnega ministra Aleša Hojsa je Eulex na Kosovu neuspešen in nepriljubljen tako med Srbi kot Kosovci ter ne prispeva k napredku pri iskanju politične rešitve, ki je nujna, ker brez nje tudi vojaška prisotnost ne pomaga za dokončno normalizacijo razmer. Hojs se je v Bruslju zavzel za nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino. Sklenil je z besedami, da Kfor na Kosovu vzdržuje status quo, kar se tiče miru, ni pa videti napredka pri iskanju politične rešitve.
