Tiskane izdaje
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je sogovornike v Prištini pozval k deblokadi regionalnega sodelovanja in trgovine ter izpostavil pomen vrnitve k dialogu. Poslovil se je s spoznanjem, da Priština, ki je z odločitvijo o povečanju carin na blago iz Srbije in BiH povečala napetosti v regiji, še naprej ignorira Bruselj.
Carin si ni prva izmislila Priština
Kosovski premier Ramush Haradinaj je ponovil, da ukrep ne ogroža kosovskih Srbov, ker gre za ukrep za zaščito Kosova, ki je povezan s Srbijo, ne pa z državljani Kosova. Po njegovi oceni je Kosovo izpolnilo vse kriterije za liberalizacijo vizumskega režima z EU. Kot Haradinaj tudi predsednik parlamenta Kadri Veseli pričakuje, da bo EU odpravila vizume za kosovske državljane.
Da je liberalizacija vizumskega režima nujna za Kosovo, so ocenili tudi poslanci evropskega parlamenta. Evropska komisija je potrdila, da so bila referenčna merila za liberalizacijo vizumskega režima izpolnjena. Poslanci so bili mnenja, da je treba težave s finančno podhranjenim sodstvom, razširjeno korupcijo, elementi »ugrabitve« države in neprimernega političnega vpliva reševati v okviru izpolnjevanja zahtev za liberalizacijo vizumskega režima. Pet držav članic EU, ki še vedno niso priznale Kosova, so pozvali, da to storijo, saj bi to olajšalo odnose med Kosovom in sosednjo Srbijo.
Haradinaj je s pojasnilom, da si carin ni prva izmislila Priština in da jih uporablja tudi ameriški predsednik Donald Trump, posredno priznal, da se Priština ne bi odločila za zaostrovanje odnosov z Beogradom brez podpore Washingtona. Po njegovem so carine normalen ukrep, ki ga uporabljajo tudi številne druge države v svetu. Haradinaj se je še pohvalil, da se je uvoz iz Srbije zmanjšal do ničle. Sklenil je z besedami, da ne bo vrgel puške v koruzo, tudi če Bruselj ne bo ukinil vizumov za kosovske državljane.
Kosovska vojska je grožnja Srbiji
Skupščina je predloge treh zakonov o preoblikovanju varnostnih sil v vojsko potrdila v prvem branju sredi oktobra. Predloge je pripravil minister za varnostne sile Rustem Berisha, podprle pa so jih vse poslanske skupine razen poslancev kosovskih Srbov. Za sprejetje zakonov, ki bodo omogočili kosovsko vojsko, potrebujejo v zadnjem branju v parlamentu podporo navadne večine.
Naloge varnostnih sil so omejene na odzivanje na krizne situacije v državi, redna vojska pa bi ščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Kosova. Parlament bi se s potrditvijo predlogov izognil spreminjanju ustave, za katero je potrebna dvetretjinska večina poslancev in predstavnikov narodnih skupnosti. Da je treba preoblikovanje izpeljati prek ustavnih sprememb, kar zaradi nasprotovanja Srbske liste in Beograda ni možno, je zahtevala tudi mednarodna skupnost, Natova misija Kfor pa je opozorila, da na Kosovu ne moreta delovati dve vojski. Veseli je poudaril, da načrte Prištine o lastni vojski, ki naj bi bila polno operativna v desetih letih, podpirajo tako ZDA kot tudi drugi zahodni partnerji.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril, da je oblikovanje vojske v nasprotju s kosovsko ustavo in dogovorom z zvezo Nato ter predstavlja grožnjo Srbiji. Beograd se bo še odločili, ali bo prosil za sklic zasedanja varnostnega sveta ZN ali ne. Vučić je spet prosil za pomoč Kitajsko. Veleposlaniku v Beogradu Li Mančangu je pojasnil, da je cilj oblikovanja kosovske vojske in nerazumnega dviga carin na blago iz Srbije izgon Srbov s Kosova. To lahko pripelje do katastrofe, ker Srbija ne more in tudi ne bo mirno gledala uničevanja srbskega naroda na Kosovu.
Po Lijevi oceni gre Vučić v nos določenim mednarodnim dejavnikom. Kot je še poudaril, je Kosovo za Kitajsko sestavni del Srbije. Generalni sekretar srbskega zunanjega ministrstva Veljko Odalović je poudaril, da bi oblikovanje kosovske vojske kršilo vse mednarodne dogovore in sporazume, resolucijo 1244 varnostnega sveta ZN in kumanovski mirovni sporazum. Po njegovem za vsemi potezami Prištine stojijo ZDA, kamor je tudi treba nasloviti zahteve, naj spametujejo kosovsko oblast, kajti EU očitno nima moči, da bi karkoli spremenila.
