Srbija preganja domnevne vojne zločince

Beograd - Na kritike se je odzval srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević, ki je na novinarski konferenci v sredo poudaril, da je delal po zakonu in da ga lahko zamenjajo, če so prepričani, da pomeni oviro evropskim povezavam Srbije. Namestnik tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić je pojasnil, da gre za podedovane obtožnice od nekdanjega režima, ki so relikt preteklosti, tako da so v 700 primerih že odstopili od kazenskega pregona.

Vladimir Vukčević je povedal, da je pravosodnemu ministrstvu, ki je pristojno za vlaganje zahtev za ekstradicijo, dostavil dokumentacijo za izročitev Jovana Divjaka Srbiji. Po njegovem mnenju obstajajo zadostni dokazi za utemeljeni sum, da je edini srbski general vojske BiH sodeloval pri izvedbi zločina v Dobrovoljačkoj ulici v Sarajevu leta 1992. Na vprašanje, zakaj po 19 letih primer še ni preiskan, je Vukčević odgovoril, da ne bo trgoval z mrtvimi, ne glede na pritiske in kritike.

Srbski tožilec za vojne zločine je pojasnil, da je leta 2009, ko je bila razpisana tiralica za Divjakom, ponudil bošnjaškemu kolegu Miloradu Barašaninu podpis sporazuma o izmenjavi dokazov, vendar je naletel na gluha ušesa. Če bi bil sporazum podpisan, je še poudaril Vukčević, bi imela Srbija pravni okvir za predajo kazenskih zadev pravosodju BiH, kazenski pregon Divjaka ali nekdanjega člana predsedstva BiH Ejupa Ganića pa bi dobil drugačne razsežnosti. Vukčević je tudi pojasnil, da ni tarča pritiska državnih organov, temveč nanj pritiskajo nevladne organizacije in mediji.

Bruno Vekarić je pojasnil, da je srbsko tožilstvo za vojne zločine proučilo kazenske primere, ki so bili nejasni zaradi vojnega razpoloženja. Ker je šlo za sodne procese, ki so nastali v vojni ali po njej, so zaprli kar 700 primerov. To so bili primeri, kot je bil kazenski pregon hrvaških veteranov Tihomirja Purde, Danka Maslova in Petra Janjića, ki so jih sumili vojnih zločinov v Vukovarju leta 1991. Za ta korak so se odločili, čeprav so imeli njihova podpisana priznanja, da so storili vojne zločine.

Direktorica sklada za humanitarno pravo Nataša Kandić je menila, da gre le še za eno nenavadno potezo srbskega tožilstva za vojne zločine, ker je Divjak tisočkrat izjavil, da se je zločin v Dobrovoljačkoj ulici zgodil, bil pa je tudi velik zagovornik prizadevanj, da se primer razišče in ugotovi odgovornost pred sodiščem. Po njeni oceni gre za nepreverjen kazenski pregon, zavzela pa se je za takojšnjo ustanovitev strokovne komisije BiH, Hrvaške in Srbije, ki bo rešila problem obtožnic za vojne zločine.

Nekdanji predsednik vojaškega sodišča Đorđe Trifunović, ki je leta 2005 predal obtožnico proti Divjaku srbskemu tožilstvu za vojne zločine, je za radio Svobodna Evropa poudaril, da mu ni jasno, zakaj je tožilstvo proti njemu razpisalo mednarodno tiralico. Po njegovih navedbah je iz videoposnetka jasno razvidno, da je Divjak pozival bošnjaške sile, naj prekinejo napad na jugoslovanske vojake, ki so se umikali iz Sarajeva. Sklenil je z besedami, da lahko obstaja le poveljniška odgovornost.