Srbija se obrača proti Rusiji

Beograd se bo na koncu moral odločiti za Moskvo ali za Berlin.

Objavljeno
16. september 2012 23.08
RUSSIA-SERBIA-DIPLOMACY
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Srbija poskuša reševati gospodarsko krizo s sedenjem na več stolih. Nova oblast stavi na povezovanje tako z EU kot z Rusijo, Kitajsko in ZDA. V tej luči je treba gledati tudi na srečanje srbskega in ruskega predsednika v Sočiju, kjer je bila osrednja tema krepitev dvostranskega sodelovanja.

Tomislav Nikolić in Vladimir Putin v Sočiju nista podpisala nobenega sporazuma, čeprav so v Srbiji že lani pričakovali sporazum o strateškem partnerstvu. Moskvo sta pred Nikolićem obiskala tudi prvi podpredsednik vlade Aleksandar Vučić in minister za rudarstvo Milan Bačević, tema številka ena pa je bilo vprašanje morebitnega ruskega kredita za pomoč srbskemu proračunu. Finančni minister Mladjan Dinkić je že opozoril, da je Srbija v zelo težkem položaju, ker letos potrebuje za pokrivanje proračunskega primanjkljaja in odplačilo dolga rekordnih 4,4 milijarde evrov, vsakršno odlašanje s fiskalno konsolidacijo pa bi povzročilo, da bi Srbija v letu ali dveh doživela reprizo grškega scenarija.

Čeprav je vlada sprejela predlog rebalansa državnega proračuna in paketa zakonskih sprememb za stabilizacijo javnih financ, da bi proračunski primanjkljaj znižali s 7,1 odstotka na 6,7 odstotka bruto domačega proizvoda, ukrepi ne bodo zadostovali za rešitev krize. Po mnenju Dinkića bi lahko ukrepi v zadnjem četrtletju letos prinesli okoli 223 milijonov, prihodnje leto pa 1,03 milijarde evrov prihranka. Vlada je sklenila, da se osnovna stopnja davka na dodano vrednost (DDV) z oktobrom zviša z 18 na 20 odstotkov, poleg tega pa bodo lahko mala in srednja podjetja od 1. januarja plačala DDV po realizaciji.

V Moskvi je že pred prevzemom položaja iskal zaveznike tudi srbski premier Ivica Dačić, ki je poudaril, da je treba v razmerah, ko obstajata velik primanjkljaj in javni dolg, ki ga ni lahko financirati, ko ima Srbija najnižje plače v regiji in najvišje obresti, ko je tečaj nestabilen, proizvodnja pa se iz dneva v dan zmanjšuje, nujno ustaviti nadaljnje propadanje. Po njegovem mnenju brez zagona proizvodnje ni izhoda iz krize. Čeprav je zagotovil, da v času krize ne bo odpuščanja v javnem sektorju, je v isti sapi napovedal drastično zmanjšanje stroškov in enakomerno razdelitev bremena reševanja krize.

Beograd in Moskva sta dosegla načelni dogovor o ruskem posojilu v višini 300 milijonov dolarjev za pomoč pri krpanju letošnje proračunske luknje in 700 milijonov za pomoč proračunu leta 2013, vendar vrag vedno tiči v podrobnostih. Delovni skupini finančnih ministrstev se šele dogovarjata o podrobnostih skupaj z vprašanjem obresti. Ne glede na usodo posojila je Rusija ena največjih trgovinskih partnerjev in vlagateljev v Srbiji. Lani je blagovna menjava med državama znašala več kot dve milijardi dolarjev in se je v primerjavi z letom 2010 povečala za 42,5 odstotka, medtem ko so ruska vlaganja v Srbiji od leta 2003 do 2011 presegla poldrugo milijardo dolarjev.

Na drugi strani so ZDA drugi največji donator v Srbiji z več kot 843 milijoni dolarjev v preteklih desetih letih, Srbija pa poskuša ustaviti nadaljnje propadanje gospodarstva tudi s pomočjo Kitajske. Še pomembnejši srbski partner je Nemčija, ne le kot največji vlagatelj, temveč tudi zato, ker je v Berlinu ključ za vstop Srbije v Evropsko unijo. Nemški vlagatelji so lani investirali v nove naložbe v Srbiji 63 milijonov evrov, skupna raven nemških vlaganj pa je presegla poldrugo milijardo evrov.

Po poročanju srbskih medijev se Srbija obrača proti Rusiji, poznavalci menijo, da se ne bo mogla dolgo opirati tako na EU kot na Rusijo, ZDA in Kitajsko. Od nje bodo zahtevali, naj se končno opredeli. Opozorili so še, da bodo v Washingtonu in Berlinu budno spremljali približevanje Srbije k Rusiji, ker gre za tekmece na mednarodni politični sceni. Pravijo, da je tudi Nemčija poskušala razvijati poglobljene odnose z Rusijo, vendar se je na koncu vrnila tja, kamor pripada, to pa sta Nato in EU.

Nekdanji srbski veleposlanik v Berlinu Ognjen Pribićević se je za srbske medije še vprašal, kaj bi sploh pomenil sporazum o strateškem partnerstvu med Rusijo in Srbijo. Na koncu bo Beograd spoznal, meni Pribićević, da je tudi v Rusiji kapitalizem – Srbija pa nima potencialov, da bi lahko sedela na več stolih ali da bi se šla neuvrščeno politiko.