Tiskane izdaje
Predsedstvo BiH je v zadnjem mandatu delovalo tako, da so na dnevni red uvrstili le teme, o katerih so se predhodno uskladili. Ker je Mladena Ivanića nasledil Milorad Dodik, ki je napovedal, da bo v delu predsedstva sodeloval le prek videokonferenc, se postavlja vprašanje, ali lahko novi člani predsedstva sploh najdejo skupni jezik. Tudi zato, ker bi rad Željko Komšić, ki je bil izvoljen tudi s pomočjo Bošnjakov, deloval državotvorno, kar ne ustreza niti večini Hrvatov niti večini Srbov.
Zaupanje med Hrvati in Bošnjaki
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je izrazila zaskrbljenost zaradi BiH in zavrnila očitke, da se Hrvaška, ki zahteva spremembo volilne zakonodaje, vmešava v notranje zadeve BiH. Kot je pojasnila, z BiH delijo tisoč kilometrov meje, tako da njena stabilnost vpliva tudi na stabilnost Hrvaške. Kitarovićeva je še poudarila, da pravice narodov in državljanske pravice ter ohranjanje miru niso le vprašanja BiH, temveč tudi EU in celotne mednarodne skupnosti.
Po njenem BiH ni politično emancipirana, dokler sprejema odločitve v Sarajevu visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko. V zvezi z volilnim zakonom je spomnila, da je ustavno sodišče ocenilo, da je neustaven, v BiH pa se bodo morali sami odločiti, kako ga bodo uskladili z ustavo. Njegove spremembe ne zahteva le Hrvaška, temveč tudi nekatere članice EU in ZDA. Sklenila je z besedami, da je v Federaciji BiH treba povrniti zaupanje ter znova vzpostaviti sodelovanje med Hrvati in Bošnjaki, grožnje s tožbami proti sosednjim državam pa ne bodo rešile strukturnih problemov v BiH.
Meje BiH so na Drini, Uni in Savi
Čeprav je Komšić zagotovil, da se bo zavzemal za dobre in prijateljske odnose s Srbijo in Hrvaško, je hkrati opozoril Beograd, da je meja BiH s Srbijo na Drini, kar mora spoštovati, da ne bo problemov. To velja tudi za Zagreb, ki se mora zavedati, da je meja med državama na Uni in Savi. Na pripombo, da njegovo sporočilo zveni kot grožnja, je odvrnil, da nima dovolj moči, da bi lahko grozil, od sosednjih držav pa pričakuje spoštovanje BiH kot samostojne države. Napovedal je, da ne bo delal ne za Hrvaško ne za Srbijo, ampak za mir v regiji.
Glede vstopa BiH v Nato, ki mu Dodik nasprotuje s sklicevanjem na odločitev Srbije, ki ji sledi tudi Republika srbska, je Komšić menil, da njegov srbski kolega ne more govoriti v imenu srbskega naroda v BiH. Po njegovem lahko govori le v imenu svoje stranke ali ljudi, ki so glasovali zanj. Spomnil je tudi, da so se institucije v BiH že odločile za polnopravno članstvo v Natu, kar je podpisal bivši srbski član predsedstva BiH Nebojša Radmanović. Te odločitve niso spremenili in ne obstajajo možnosti, da bi jo spremenili, je sklenil Komšić. To tudi pomeni, da Dodikovo stališče ni relevantno.
Srbski narod je enoten, tako da ga ne more razdeliti nobena administrativna meja, tudi ne reka Drina, je Komšiću odgovoril Dodik. Hrvaškega kolega je opozoril, da ne more groziti Srbiji in celotnemu srbskemu narodu. Dodik je še okrcal Komšića, češ da hoče drugim deliti lekcije, čeprav je njegova legitimnost dvomljiva, glede na to, da je bil izvoljen na podlagi neustavnega volilnega zakona. Končal je z besedami, da je dobil dvakrat več glasov kot Komšić, kar ga obvezuje, da prednostno zastopa srbske interese.
