Plavšičeva je bila med letoma 1996 in 1998 predsednica Republike Srbske, januarja 2001 pa se je prostovoljno predala haaškemu sodišču. V dogovoru s takratno glavno tožilko Carlo del Ponte je priznala krivdo za zločine proti človeštvu v Bosni in Hercegovini, natančneje za pregon nesrbskega prebivalstva, tožilci pa so odstopili od ostalih sedmih točk obtožnice, ki so jo bremenile tudi genocida in vojnih zločinov. Leta 2003 so Plavšićevo obsodili na 11 let zapora, kazen je prestajala v ženskem zaporu na Švedskem, tamkajšnjo sodišče pa je zaradi zglednega vedenja odobrilo njeno predčasno izpustitev.
V zaporu je Plavšićeva napisala knjigo Pričam, ki je izšla leta 2005, v kateri je opisala dogodke, ki so vodili do vojne v Bosni in Hercegovini. V knjigi je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in generala Ratka Mladića, ki je še vedno na begu, pozvala, naj se predata mednarodnemu sodišču v Haagu. Karadžića je v omenjeni knjigi opisala kot "strahopetca", Mladića pa kot "velikega moža", ki bi moral "srbsko ljudstvo in vojake pred sodiščem v Haagu braniti tudi na svoj račun".