Tiskane izdaje
Srbija je v prvem krogu supervolitev glasovala za status quo, v drugem pa za spremembe. Srbski volivci so kaznovali demokrate na čelu z Borisom Tadićem za slabe razmere v gospodarstvu in zaradi splošnega prepričanja, da se je država do vratu pogreznila v korupcijo. Zmagovalec predsedniških volitev Tomislav Nikolić srbskemu življu še ni ponudil recepta, ki bi okrepil domačo valuto, preprečil vrnitev inflacije ali zmanjšal brezposelnost. Ljudje očitno živijo vse slabše, to je razvidno že iz podatka, da je vsak četrti brez dela, vsak tretji pa je zaposlen v javnem sektorju. Čas bo hitro pokazal, ali so Srbi streljali v lastno koleno ali ne.
Na srbskem političnem prizorišču zmaga Nikolića obeta spremembo predsedniškega sistema, ker je Tadić reprezentativno funkcijo predsednika spremenil v center politične moči v državi. Nikolić kot predsednik ne bo imel izvršne oblasti, tako da bo predstavljal le par oči več, če ne bo po zaslugi političnega pokra sestavil parlamentarne večine, ki bo nadzorovala vlado. V tem primeru bi lahko imela delitev oblasti pozitivne učinke, kajti doslej je bila v Srbiji vsa oblast skoncentrirana v rokah ene stranke.
Novi parlament mora biti konstituiran do 9. junija, nova vlada pa mora biti potrjena v prihodnjih treh mesecih, tako da bi Srbija nanjo lahko čakala vse do septembra. Nikolić ima več kot dovolj časa, da premeša karte in naprednjakom zagotovi potrebno koalicijsko večino. Vlogo jezička na tehtnici imajo socialisti Ivice Dačića, ki je za ceno lastnega političnega vzpona že zagrešil očetomor, tako da je stranko s težko hipoteko imena in dela Slobodana Miloševića iztrgal iz njegovega objema. Če ni igral s figo v žepu in ne bo razdrl koalicijske pogodbe z demokrati, srbska vlada ne bo spremenila barve. Še vedno ni izključena velika koalicija med demokrati in naprednjaki, ki bi si tako razdelili odgovornost za težke odločitve.
Čeprav se je Nikolić opredelil za nadaljevanje evropske poti Srbije, najbrž ne bo naklonjen popuščanju pri reševanju kosovskega vprašanja. Če bodo naprednjaki glavna os srbske vladajoče koalicije, se obeta počasnejši in previdnejši pristop Srbije do Evropske unije, glede na to, da Bruselj s Kosovom pogojuje začetek pristopnih pogajanj. Navsezadnje tudi zaradi koncesije Vojislavu Koštunici, da bodo Srbi z referendumom odločili, ali se želijo priključiti Uniji ali ne.
V igri je še priznanje Srbije kot dejavnika stabilnosti na Balkanu. Nikolić meni, da Hrvati in Srbi lahko živijo v miru, od Hrvaške pa zahteva, da reši vprašanje vrnitve Srbov. Novi srbski predsednik navija za Republiko srbsko z Miloradom Dodikom, čeprav je ta na srbskih volitvah podprl Tadića. Ni izključeno, da bo s svojim pogledom na dobre sosedske odnose Srbijo obsodil na obdobje politične paralize. Če seveda ne bo plesal, kakor igrajo drugi, glede na to, da so ga ustvarili Američani.
