Srebrenica ob obletnici v solzah

Srebrenica – V spominskem centru Potočari je potekala spominska slovesnost za žrtve najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni, ko so bosanski Srbi pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića po zavzetju muslimanske enklave Srebrenica v BiH 11. julija 1995 ubili okoli 8000 bosanskih Muslimanov. Na slovesnosti naj bi se ob okrepljenih varnostnih ukrepih zbralo 50.000 ljudi. Slovesnost se je začela natanko opoldne s tuljenjem siren in minuto molka za vse žrtve pokola. Med zbranimi v spominskem parku so prevladovali preživeli in svojci žrtev tega pokola.

Na slovesnosti so se poslovili tudi od posmrtnih ostankov 610 identificiranih žrtev iz Srebrenice. S tem se je število žrtev iz Srebrenice, ki so jih identificirali in pokopali v Potočarih, povečalo na 1937. Gre za moške in fante, stare od 14 do 75 let, katerih posmrtne ostanke so izkopali iz 60 množičnih grobišč po državi. V spominskem centru Potočari so od odprtja leta 2003 doslej pokopali 1327 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice, medtem ko morajo posmrtne ostanke kakih 4500 še identificirati.

"Zanikanje genocida je zadnja faza genocida"

Član predsedstva BiH Sulejman Tihić je v govoru dejal, da je Srebrenica res bila največji zločin nad civilisti v Evropi po drugi svetovni vojni, vendar pa so bili, "na žalost v BiH storjeni še drugi zločini". "Storiti moramo vse, da ugotovimo resnico in krivce. Samo tako se bomo lahko izognili kolektivni krivdi," je v Potočarih poudaril Tihić. Kot je dodal, "vojni zločinci ne morejo biti narodni heroji, ker nimajo ne naroda ne vere". "Zanikanje zločina pa je prav tako zločin. Zanikanje tega genocida pa je zadnja faza genocida," je še dejal Tihić.

Ob nagovoru svojcem žrtev v Srebrenici pred desetimi leti je Tihić dejal, da za njihovo bolečino ni besed, niti ni povračila za njihove izgube najdražjih. "Vse kar lahko storimo, je, da še enkrat obljubimo, da bodo izginuli in ubiti spet najdeni in spodobno pokopani, odgovorni za zločine, še posebej Karadžić in Mladić, pa kaznovani" je še dejal Tihić in poudaril, da v BiH "ne moremo in ne bomo pozabili preteklosti". "Tudi zato, da se Srebrenica ne bi nikoli in nikomur več ponovila," je še poudaril Tihić, ki v predsedstvu BiH predstavlja Bošnjake.

Krivce čim prej predati roki pravice

Zbrane v Potočarih je nagovoril tudi predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Theodor Meron. Tudi on se je zavzel, da je potrebno krivce za genocid v Srebrenici prijeti in predati roki pravice. Pri tem je tudi poudaril pomen tega, da je haaško sodišče zločin v Srebrenici označilo za genocid. "Tega genocida pa se spominjamo, da bi zagotovili, da se ne bo več ponovil," je še poudaril in ponovno pozval k čimprejšnji aretaciji nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Karadžića in njihovega tedanjega vojaškega poveljnika Mladića. Slednji je tudi glavni odgovorni za zločin v Srebrenici.

Srebrenica - sramota za mednarodno skupnost

Med slavnostnimi govorniki na slovesnosti je bil tudi britanski zunanji minister Jack Straw, ki je poudaril, da svetu ni uspelo preprečiti genocida v Srebrenici. Pokol v Srebrenici je "eno najbolj temačnih poglavij v zgodovini Evrope po letu 1945", je dejal. "Sramotno je za mednarodno skupnost, da je do tega zločina prišlo pred njenimi očmi," je poudaril Straw in spomnil, da je bila Srebrenica varovano območje pod zaščito Združenih narodov, vendar pa je kljub temu prišlo do največjega zločina v Evropi po drugi svetovni vojni.

Nismo držali obljube

"Letos obeležujemo 60. obletnico konca druge svetovne vojne, ob katerem so se narodi zavezali, da nikoli več ne bo prišlo do tako nečloveškega ravnanja s soljudmi. Danes pa se spominjamo desete obletnice pokola v Srebrenici, ki nas opominja, da naše obljube niso bile v celoti izpolnjene," so v skupnem sporočilu za javnost zapisali generalni sekretar SE Terry Davis, predsedujoči Svetu ministrov SE, portugalski zunanji minister Diego Freitas do Amaral ter predsednik Parlamentarne skupščine organizacije Rene van der Linden. "Prepričani smo, da če se spomnimo, priznamo in se soočimo s preteklostjo, tega ne smemo ponoviti. Medtem ko vsaka generacija nosi s seboj novo upanje za prihodnost, nosi tudi odgovornost prejšnje generacije, da ne bo ponovila napak iz preteklosti. Dokler so obtoženi odgovornosti za zločine na prostosti, ta odgovornost ni izpolnjena," še piše v sporočilu.

Manjkala je močna, združena Evropa

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je pokol v Srebrenici v sporočilu označil kot "najmračnejši trenutek vojne v nekdanji Jugoslaviji". Dogodkov iz Srebrenice ni moč "postaviti na stran", dokler bodo nekateri obtoženci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju Jugoslavije ne prostosti. Med slednjimi je posebej izpostavil Karadžića in Mladića. Za njuno čimprejšnje prijetje se je pzavzel tudi ameriški predsednik George Bush.

Solana je odgovornost za neusmiljeno in sistematično pobijanje muslimanskih moških in dečkov pripisal srbskim silam in paravojaškim enotam, ob tem pa je ocenil, da gre za "veliko, kolektivno in sramotno napako" mednarodne skupnosti, ki je izdala zaupanje žrtev. "Spomin na ta strašen zločin preganja vse," je še dejal Solana in priznal, da je bila "ta nesreča" delno tudi posledica dejstva, da ni bilo močne in združene Evrope. Ocenil je še, da je 10 let po zločinih v Srebrenici v BiH, pa tudi v širši regiji, prišlo do znatnega napredka.

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan se je v sporočilu zavzel za razjasnitev vojnih zločinov iz Srebrenice. "Brez resnice ne bo sprave," je še zapisal Annan.

Del Pontejeve ni bilo, med gosti tudi Dimitrij Rupel

Slovesnosti so se med drugim udeležili nizozemski zunanji minister Ben Bot kot predstavnik države, katere modre čelade so bile neme priče genocida v takratnem varovanem območju OZN, evropski komisar za širitev Olli Rehn, kot prvi visoki srbski predstavnik pa tudi srbski predsednik Boris Tadić. Iz Slovenije je prišel zunanji minister in predsedujoči Ovse Dimitrij Rupel.

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je že pred časom povedala, da se slovesnosti ne bo udeležila, če do obletnice ne bosta prijeta glavna obtoženca za zločin v Srebrenici, Karadžić in Mladić. Kot je odgovoril Meron, je imela Del Pontejeva verjetno svoje razloge, sam pa je na slovesnost prišel, "ker je kot predsednik sodišča čutil kot dolžnost, da je tu z žrtvami".

Tudi dan žalovanja

V BiH bo ob obletnici danes dan žalovanja. Oblasti so sprejele izjemne varnostne ukrepe ob slovesnosti, posebej potem, ko so v spominskem parku minuli teden našli 35 kilogramov podtaknjenega eksploziva. Dogodek je spremljalo 463 novinarjev iz vsega sveta.

Srebrenica je bila od aprila leta 1993 varovano območje OZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, je 6. julija 1995 napadla vojska bosanskih Srbov in jo nato 11. julija tudi zavzela. Nato so srbske sile v najhujšem pokolu v Evropi po drugi svetovni vojni v nekaj dneh, do 19. julija, ubile okoli 8000 bosanskih Muslimanov.

Spominska slovesnost tudi v Ljubljani

Amnesty International (AI) Slovenije je ob obletnici dogodkov v Srebrenici ob 20. uri pod geslom Srebrenica - 10 let je predolgo čakati na pravico pripravil simbolično akcijo v spomin na žrtve.Akcija je potekala na ljubljanskem Tromostovju, udeležili pa so se je številni predstavniki slovenske vlade in državnega zbora na čelu s premierjem Janezom Janšo in predsednikom DZ Francetom Cukjatijem. S prižigom svečk in minuto molka so se skupaj z ostalimi zbranimi spomnili umrlih v najhujšem pokolu v Evropi po drugi svetovni vojni. Po besedah predsednika slovenske vlade je zelo pohvalno, da se obeleži spomin na to tragedijo, ki je človeškemu umu nedoumljiva. "Še posebej naša generacija je mislila, da to, kar se je dogajalo takoj po drugi svetovni vojni tudi v Sloveniji, ne more doživeti ponovitve po 50 letih, na prelomu tisočletja, pa se je to žal zgodilo," je pojasnil. "Takšen spomin je dvojno pomemben; počastimo spomin na nedolžne žrtve in pomagamo, da ta spomin ne tone v pozabo in da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo," je dodal.

Po ocenah premiera Janše je genocid v Srebrenici madež na vesti tako nekdanje Jugoslavije kot celotne mednarodne skupnosti. "Težko bi krivili mednarodno skupnost za vzroke, zaradi katerih je prišlo do tega pokola," je pojasnil. Vendar pa bi mednarodna skupnost po njegovem mnenju lahko leta 1992, ko je pošiljala mirovne enote na Hrvaško, poslala nekaj enot tudi v BiH in preprečila ta konflikt, "ki se je napovedoval in pred katerim smo opozarjali".

V Amnesty International (AI) Slovenije so bili z odzivom javnosti na nocojšnjo akcijo zelo zadovoljni. Poleg premiera Janše, predsednika DZ Cukjatija, zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ministra za šolstvo Milana Zvera, bivšega predsednika države Milana Kučana, številnih poslancev, predvsem iz vrst SDS, ter veleposlanikov BiH, Makedonije in Nemčije je svečko prižgalo še okoli 300 ljudi.kjer ssoprižgajo svečke, hkrati pa so ob tej priložnosti na spletni strani www.amnesty.si pripravili akcijo pisanja pozivov oblastem Srbije in Republike srbske.

Čeprav je haaško sodišče že obravnavalo nekatere storilce, je več osumljencev, med njimi Karadžić in Mladić ter nekdanji Mladićev namestnik Zdravko Tolimir, še vedno na prostosti, opozarjajo v AI. Zato pozivajo varnostni svet OZN k podaljšanju mandata haaškega sodišča tudi po letu 2010 in zagotovitvi ustreznih sredstev za njegovo učinkovito delovanje. Oblasti Srbije in Republike srbske pa pozivajo k predaji osumljencev in nasploh k polnemu sodelovanju pri vseh preiskavah o zločinih, storjenih v Srebrenici ali širše v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori.