Središče Evrope kot mesto duhov

Bruselj – Na vratih hotela Métropole v središču Bruslja, na trgu De Brouckère, je nalepljen list z obvestilom, da so zaprti, ker v Belgiji veljajo ukrepi za zajezitev koronavirusa. Hotel, bruseljska ikona s konca 19. stoletja, najbrž niti po koncu pandemije ne bo več sprejel gostov.

Po pisanju belgijskega tiska so bili zaposleni obveščeni o zaprtju hotela, znanem po starem razkošju in kavarni. Ukrepi, zaradi katerih v mestu že dolge tedne ni turistov, so za hotel, ki je kot eden redkih ostal v družinski lasti, usodni udarec. Druge izbire kot zaprtje nimajo, ker »so zaloge po letih izgub izčrpane in nam ne dopuščajo spopadanja s povsem negotovim obdobjem odpravljanja protikriznih ukrepov«. Tukajšnji hotelirji, ki so imeli velike težave že po terorističnih napadih v Bruslju in Parizu, kličejo na pomoč državo. Stopnja zasedenosti je namreč le – odstotek.


 

Postopno sproščanje po 4. maju

Tudi v nedeljo je bilo strogo središče Brus­lja kot mesto duhov. Po ulicah je postopala kvečjemu kakšna manjša skupina mladostnikov, kak osamljen sprehajalec in brezdomci, med njimi številni z evropskega vzhoda.



Več življenja je bilo le po številnih mestnih parkih. Tam so se družine prepuščale sončnim žarkom, ljudje so telovadili. Sprehajalci in kolesarji so se na široko ogibali drug drugemu. Po potkah ob jezercih v velikem parku Woluwe se je sprehajal dobro razpoložen policist in vsem, ki so posedali, pojasnjeval, da se morajo premakniti. Čeprav je v mestu opaziti več življenja, je očitno, da bo vračanje proti »normali« dolgo in negotovo.

Premierka Sophie Wilmès je konec ted­na predstavila izhodno strategijo, ki jo bodo začeli izvajati 4. maja in bo potekala v več fazah. Najprej bo oživelo gospodarstvo, maske v javnem prevozu bodo obvezne za starejše od 12 let. Dovoljeni bodo športi na prostem z največ dvema osebama, kot so tenis, kajak, golf, ribolov, atletika. Teden pozneje bodo odprli vse trgovine. Šole bodo, postopno in v skrčenem obsegu, odprli 18. maja. V učilnicah bo največ deset učencev. Šele po 8. juniju bi utegnili začeti odpirati gostilne in kavarne.


 

Krompirček dvakrat na teden

V zadnjih dneh so se namnožile kritike blažitve ukrepov in njenih nelogičnosti. Vsak prebivalec naj bi dobil eno masko iz blaga z dvema filtroma, a v skladiščih jih menda ne bo dovolj. Časopisi bentijo, da so oblasti popustile pritisku gospodarskih lobijev za odprtje vseh trgovin, po drugi strani pa vztrajajo pri strogem omejevanju socialnih stikov.

V Belgiji, kjer se vsake stvari lotevajo brez stresa, pa večjih razprav ne povzroča visoko število primerov smrti. Po zadnjih podatkih jih je bilo 7907, v polovici primerov je obstajal le sum okužbe. Od 3835 umrlih iz domov za starejše je bilo takih primerov 89 odstotkov. A optimizma kljub temu ne manjka. Vsak večer ob 20. uri se na balkonih in tudi ulicah že več kot šest tednov zbere dobro razpoloženo mlado in staro in se z aplavzom zahvali medicinskemu osebju.



Številni sicer bijejo plat zvona. V deželi, ki velja za domovino ocvrtega krompirčka in so kioski z njim ves čas krize lahko odprti, imajo še posebne skrbi. Tako so v združenju proizvajalcev krompirja Belgapom pozvali prebivalce, naj panogi priskočijo na pomoč in dvakrat na teden jedo priljubljeni »frites«. Zaradi ukrepov, denimo zaprtja gostiln in odpovedi prireditev, imajo menda kar 750.000 ton presežka krompirja.