Tiskane izdaje
Bruselj - V območju evra sta brez zaposlitve dva milijona več ljudi kakor pred letom. Dolžniška kriza in krizni menedžment imata na stari celini čedalje hujše socialne posledice.
Največje nezadovoljstvo je bilo očitno v zadnjih dneh in tednih na ulicah mest sredozemskih članic, ki druga za drugo sprejemajo boleče varčevalne ukrepe. Recesija še krepi črnogledost. Navsezadnje je bilo po podatkih Eurostata avgusta v članicah evra nezaposlenih rekordnih 18,2 milijona ljudi. Drugače kot v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, kjer se stopnja brezposelnosti giblje okoli petih odstotkov, je v dveh kritičnih javnofinančnih bolnicah, Španiji in Grčiji, brez dela vsak četrti, brezposelnost med mladimi pa je več kot polovična.
Neoprijemljiva evropska retorika
V evropski komisiji opozarjajo, da bi morali narediti vse, da bi se ognili nastanku izgubljene generacije. Varčevalna usmeritev še zaostruje razmere na trgu dela, po drugi strani pa prizadevanje za spodbujanje gospodarske rasti ostaja bolj ali manj neoprijemljiva evropska retorika. Poleg tega nadaljevanje reform v takih okoliščinah še krepi nezadovoljstvo, ki lahko v skrajnem primeru spodnese vlade ranljivih držav. Ker, denimo, v Grčiji krizo najbolj občutijo revnejši sloji, davčni lov na bogate pa ni uspešen, je legitimnost zategovanju pasu na trhlih temeljih.
Negotovo je, ali v takšnih razmerah sploh lahko učinkujejo zdravila, ki jih predpisuje razvpita trojka (ECB, evropska komisija, IMF). Njeni predstavniki po krajšem premoru v Atenah spet poskušajo ugotoviti, kaj vse bi Grčija morala narediti, da bi izpolnila pogoje iz rešilnega svežnja in si jeseni izposlovala več kot tridesetmilijardni obrok pomoči. Ker Grki pod pritiskom recesije, ki traja že pet let (prihodnje leto naj bi se gospodarstvo skrčilo še za štiri odstotke), ne morejo zmanjšati primanjkljaja po željah upnikov, se pred usodnim poročilom trojke pripravlja teren za popuščanje.
Politične zvijače
Med ključnimi političnimi voditelji v EU obstaja soglasje o tem, da si denarna unija ne more privoščiti grškega izstopa (predvsem njegovih posledic), zaradi česar bodo reševalci evra morali odkriti zvijače, s katerimi bodo Atenam zagotovili nadaljnjo pomoč, četudi ne bodo stoodstotno izpolnile pogojev. Vlado Antonisa Samarasa silijo, naj sprejme čim bolj obsežen varčevalni sveženj, ki bi utegnil biti še za dve milijardi višji od doslej zahtevanih 11,5 milijarde. Ena od zahtev je takojšnja odpustitev 15.000 državnih uslužbencev, vlada bi jih raje poslala v predčasni pokoj.
Največja preizkušnja za območje evra in njegove rešilne mehanizme postaja Španija, ki je kot četrte največje gospodarstvo denarne unije veliko večji zalogaj. V evropski komisiji niso želeli podrobneje komentirati novic, da se vladi Mariana Rajoya letos ne bo uspelo niti približati primanjkljaju v višini 6,3 odstotka BDP, ki ga je Bruslju obljubila spomladi, ko je bilo jasno, da je prejšnji 5,3-odstotni cilj nedosegljiv. Po navedbah iz Madrida so glavni krivec milijardne kapitalske injekcije propadajočim bankam.
Glede pomoči španskim bankam je še vedno veliko nejasnosti. Po ugotovitvah revizije, objavljene konec tedna, bodo potrebovale okoli šestdeset milijard. Tretjino bi lahko financirali Španci sami. Kljub razmeroma ambicioznemu reformno-varčevalnemu programu bo španski javni dolg že prihodnje leto presegel 90 odstotkov BDP. Zaradi tega je Španija še bolj ranljiva. »Španska oblast je na vozniškem sedežu,« je evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn komentiral ugibanja o prošnji Madrida za pomoč. Bruselj da je pripravljen na delovanje, če bo prošnja za pomoč vložena.
V bruseljskem možganskem trustu Bruegel opozarjajo na nesmotrnost strogih časovnih rokov za države, ki morajo že prihodnje leto spraviti proračune pod tri odstotke BDP. Po skoraj treh letih dolžniške krize da bi morale države dobiti več časa za lovljenje ravnotežja med gospodarsko rastjo in varčevalnimi zahtevami. Bruegel predlaga eno leto zamika. Evropska komisija takšne predloge zavrača. Kljub temu so javnofinančne razmere v južnem krilu denarne unije že dosegle takšno raven dramatičnosti, da je uresničitev ciljev videti kot znanstvena fantastika.
