Tiskane izdaje
Družbena občutljivost in solidarnost sta v krizi nujni in nanju računa tudi oblast v Franciji, zato je prav tako med Francozi ogromno bojazni, da bi se novi koronavirus raznesel po domovih za starejše in širše po zdravstvenih ustanovah. Medtem ko že pokajo po šivih bolnišnice na vzhodu države (recimo v departmaju Doubs na meji s Švico) in v pariški regiji, se prav tako na jugu in zahodu pripravljajo na hudo.
AFP Covid-19 je docela spremenil vsakodnevne prizore. FOTO: AFP
Pandemija še ni na vrhuncu in Francija je šesto največje gospodarstvo na svetu, in vendar se, kakor prek medijev, denimo Le Monda, opozarjajo zdravniki, močno razgaljajo vrzeli zdravstvenega sistema: primanjkuje osebja in nič manj opreme. Francija je komaj pred dnevi naročila 250 milijonov zaščitnih mask (iz Kitajske), ki naj bi jih postopoma dobivali v prihodnjih tednih, a jih niti toliko menda ne bo dovolj. Čeprav francoski zdravniki za zdaj bolj ali manj molče opravljajo svoje delo, bodo na koncu, kot že opozarjajo, izdali račun. Tudi nasploh je pričakovati močno okrnjeno zaupanje med oblastjo, ki je dolga leta zanemarjala zdravstvo in odrinila na stran možnost, da bi prišlo do pandemije, ter ogorčenim in hkrati prestrašenim prebivalstvom.
Ponekod policijska ura
Čeprav so domovi za starejše že nekaj časa zaprti za obiskovalce, se okužbe širijo prav tako med njihovimi varovanci, zato so pristojni na ministra za zdravje Oliviera Vérana pred dnevi naslovili pismo z opozorilom, da bo, če ne bo urgentnega ukrepanja, morda umrlo kar 100.000 starejših. Da bi bili virusu čim manj izpostavljeni prav tako drugi postarani in bolni Francozi, ki še stanujejo doma, jim v Nici, denimo, pomagajo mladi prostovoljci z dostavljanjem hrane in vsega potrebnega. V mestu zato ne manjka plakatov z osnovnimi podatki, kam in na koga se obrniti po pomoč.
Francoska vlada medtem opozarja Francoze, naj zares ostajajo doma, in sprejema vse strožje ukrepe: tudi športne aktivnosti, denimo tek, so po novem dovoljene največ kilometer stran od doma in najdlje uro, in še to po možnosti posamično in le enkrat na dan; prepovedane so prav tako odprte tržnice, razen tistih, ki so v nekaterih četrtih ali mestih ključne za preskrbo prebivalstva s hrano; v izogib še hitrejšemu širjenju novega koronavirusa se sme od pokojnika oziroma pokojnice posloviti največ dvajset pogrebcev; čeprav na državni ravni še ne velja policijska ura, so se lokalne oblasti številnih mest (Nica, Cannes, Mulhouse, Perpignan ...) že odločile zanjo.
Francoska statistika
Od začetka epidemije do ponedeljka zvečer je v Franciji za covidom-19 umrlo 860 ljudi, od tega 186 v zadnjih 24 urah. Za več kot 3170 je na 19.856 naraslo tudi število uradno okuženih. Vse kaže, da bodo tudi Francozi zaprti med domače stene dolge tedne. Zato pa bo, kot je izdala dovoljenje ministrica za pravosodje Nicole Belloubet, na prostost nekoliko prej spuščenih približno 5000 zapornikov. Po prenatrpanih francoskih zaporih je več kot 70.000 ljudi, a prostora je menda le za 61.000.V zadnjih dneh tudi veliko razmišljajo o tem, ali bi lahko proti covidu-19 učinkovalo zdravilo klorokin – za ustreznega ga označuje marsejski specialist za nalezljive bolezni Didier Raoult –, a je predsednik vlade Edouard Philippe izključil možnost registracije za francoski trg, dokler ne bo več dokazov o njegovi učinkovitosti; hkrati pa izrazil podporo pospešenemu kliničnemu testiranju.
Je pokojninska reforma pokopana?
Med žrtvami pandemije bo v Franciji gotovo tudi pokojninska reforma. Potem ko je predsednik Emmanuel Macron med nedavnim nagovorom državljanov poudaril, da so vse reforme, ki so v postopku potrjevanja, ustavljene, ne manjka prespraševanja, ali to pomeni samo začasno ali dokončno ustavitev. Ker je po koncu pandemije pričakovati precej spremenjen svet, je verjeti, da bo treba v Franciji na novo domisliti tudi upokojevanje ter še marsikaj.
Intelektualec Michel Onfray je v nedavnem intervjuju za Le Point poudaril, da je novi koronavirus razgalil izjemno slabotnost Evrope, ki ni sposobna več izdelovati niti zaščitnih mask in v pandemiji z njimi oskrbeti zdravstvenih delavcev. »V Italiji, ki je članica Evropske unije in ima 60 milijonov prebivalcev, so prešteli že več mrtvih kot na Kitajskem, kjer živi 1,3 milijarde ljudi. Evropa postaja novi tretji svet ...«
