Tiskane izdaje
Cambridge - Britanski astrofizik Stephen Hawking, eden najbolj znanih in popularnih sodobnih znanstvenikov, z današnjim dnem uradno odhaja v pokoj. Ime naslednika, ki bo nasledil njegovo stolico v Cambridgeu, še ni znano.
Univerza v Cambridgeu je včeraj uradno sporočila, da hudo telesno prizadeti Stephen Hawking z današnjim dnem zapušča zapustil slovito stolico za matematiko na tej univerzi. Hawking je učiteljsko mesto profesorja matematike prevzel pred tremi desetletji v starosti 37 let. Razlog, zaradi katerega Hawking z današnjim dnem zapušča stolico za matematiko, je njegova starost. V skladu s tradicijo sme profesor zasedati učiteljsko mesto do starosti 67 let, nato pa ga predati mlajšemu kolegu. Ime znanstvenika, ki bo na tem mestu nasledil Hawkinga, naj bi bilo znano v bližnji prihodnosti. Stephen Hawking je na univerzi v Cambridgeu zasedal tako imenovano Lucasovo stolico za matematiko, ki je ena najuglednejših stolic za matematiko na svetu. Leta 1663 jo je ustanovil Henry Lucas, ki je v svoji oporoki univerzi zapustil okoli 4.000 knjig in navodila za nakup zemljišča, iz prihodkov katerega se bo vzdrževala stolica.
Stephen Hawking je bil sedemnajsti Lucasov profesor matematike po vrsti. Pred njim so to profesorsko mesto zasedali mnogi najuglednejši znanstveniki svoje dobe. Nemara najbolj znan med njimi je bil sir Isaac Newton. Hawking, ki velja za enega najpomembnejših kozmologov sodobnosti, je priklenjen na invalidski voziček in trpi za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), nevrološko boleznijo, ki je hudo prizadela njegovo motoriko. Bolezen ga je domala docela ohromila, tako da tudi govori lahko samo s pomočjo sintetizatorja govora. Kljub hudi telesni prizadetosti je Hawking s svojimi raziskavami o črnih luknjah in knjigami o temeljih teoretske fizike postal nekakšen »pop zvezdnik fizike«, kot ga je pred časom poimenoval The Times, njegovo osebo pa so ovekovečili celo v animirani televizijski nadaljevanki Simpsonovi. Najširši javnosti je postal znan leta 1988 z delom Kratka zgodovina časa, ki je bilo prevedeno v številne svetovne jezike, med njimi tudi v slovenščino. V slovenščino so bila sicer prevedena še nekatera druga njegova dela, med katerimi naj omenimo zgolj Črne luknje in otroška vesolja ter drugi eseji, Vesolje v orehovi lupini in Na ramenih velikanov: zgodovinski mejniki v fiziki in astronomiji.
Čeravno Stephen Hawking, ki je 8. januarja letos napolnil 67 let, z današnjim dnem zapušča znamenito Lucasovo stolico za matematiko, bo nadaljeval s svojim siceršnjim delom na univerzi v Cambridgeu.
