Ranjenih je okoli 6000 ljudi, več sto tisoč prebivalcev je primoranih v življenje v poškodovanih stanovanjskih objektih, velikokrat brez vrat ali oken. Vojska je sicer napovedala prekinitev prve operacije iskanja in reševanja v pristanišču, epicentru tragedije, kjer preživelih niso našli. V Združenih narodih opozarjajo na humanitarno katastrofo, če ne bo takoj poskrbljeno za medicinsko pomoč in hrano.
Pred predsedniško palačo Baabda v Bejrutu so tudi danes napovedani protesti, udeleženci bodo znova zahtevali odstop vlade premiera Hassana Diaba in predsednika Michela Aouna.
Zatem ko sta v libanonski vladi, ki so jo ob podpori hezbolaha in zaveznikov vzpostavili januarja, odstopila že ministra za informiranje Manal Abdul Samad in okolje Damianos Kattar, je danes odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica MarieClaude Najm. Kot vzrok za to potezo je navedla eksplozijo. Odstopil je tudi minister za finance Ghasi Wasni.
Premier Diab bo, kot piše STA, vladni ekipi predlagal razpis predčasnih volitev. Prav vladi številni pripisujejo odgovornost za tragični dogodek. Morebitni datum volitev ni znan. Naslednje redne volitve so predvidene za leto 2022, številni Libanonci pa menijo, da predčasne volitve glede razmerij moči v državi ne bi ničesar spremenile.
Eksplozijo je sicer po doslej znanih podatkih domnevno povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata, ki je bil od leta 2013 neustrezno shranjen. Oblast išče odgovorne, jezne množice pa v zadnjih dogodkih vidijo dokončen dokaz nesposobnosti oblasti.
Na donatorski konferenci Libanonu 250 milijonov evrov
Včeraj je na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in ob podpori Združenih narodov potekala mednarodna donatorska konferenca za Libanon. V imenu Evropske unije se je je udeležil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Evropska komisija je za Libanon obljubila dodatno pomoč v višini 30 milijonov evrov, skupno doslej že 63 milijonov evrov. Skupno so svetovni voditelji državi obljubili 250 milijonov evrov.