Število smrtnih žrtev ostaja neznanka

New Orleans - Življenje v New Orleansu se po desetih dneh od uničujočega orkana Katrina počasi vrača v stare tirnice. Poleg evakuacije so reševalci začeli pobirati tudi trupla, ki ležijo vsepovsod po poplavljenih mestnih ulicah. Lokalne oblasti zveznih držav Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida, ki jih je zajel orkan, zaenkrat uradno navajajo, da je v neurju umrlo 242 ljudi, po neuradnih ocenah pa bi žrtev lahko bilo več tisoč. Zvezne oblasti so zato v državo Louisiano že poslale 25 tisoč vreč za posmrtne ostanke.

Zjutraj so našteli 83 smrtnih žrtev, še 30 v domu za ostarele, strah, da je umrlo na tisoče ljudi, pa še vedno ostaja. V domu za ostarele St. Rita v okrožju St. Bernard v New Orleansu so poleg več kot 30 trupel sicer našli še od 40 do 50 preživelih, ki so jih odpeljali na varno.

Pogrešanih več kot 880 tujcev

Da po orkanu pogrešajo več kot 880 tujcev, je Washington Timesu sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, ki je podatke zbralo pri tujih veleposlaništvih. Tako naj bi francosko veleposlaništvo še vedno iskalo okoli 160 svojih državljanov, britansko pa 96. Vendar pa je resnična številka pogrešanih tujih državljanov najverjetneje mnogo višja, saj so na območju New Orleansa živeli številni nezakoniti priseljenci iz Mehike, o katerih pa seveda ni uradnih podatkov.

Začeli s prisilno evakuacijo

Pripadniki ameriške vojske, nacionalne garde in policije so sicer že v sredo zvečer začeli s prisilno evakuacijo tistih prebivalcev New Orleansa, ki jim je uspelo na svojem domu prestati razdejanje orkana Katrina, sedaj pa se nočejo umakniti, ne glede na vsa opozorila o hudi nevarnosti nalezljivih bolezni.

Policisti in vojaki so krožili po mestu in najprej zbirali tiste, ki so se odzvali pozivom, naj odidejo s svojih domov. Poveljnik mestne policije Eddie Compass je izjavil, da bodo najprej poskusili zlepa in rešili tiste, ki ubogajo, potem pa bodo začeli odstranjevati ljudi na silo. "Če jih ne odstranimo s silo, bo mrtvih še veliko več," je dejal.

Bush razglasil dan molitve za žrtve orkana

Ameriški predsednik George Bush je razglasil 16. september za državni dan molitve za žrtve orkana Katrina. "Pred nami so težki dnevi, predvsem, ko bomo našli tiste, ki niso preživeli neurja," je dejal predsednik med današnjo predstavitvijo prizadevanj za pomoč preživelim v orkanu.

"Skozi vso zgodovino, v časih preizkušenj, so se Američani zbrali v molitvi, da bo se pozdravili in prosili za moč za naloge, ki jih čakajo. Zato sem petek, 16. septembra, razglasil za državni dan molitve in spomina," je pojasnil Bush.

Predsednik se sicer ni neposredno dotaknil neuradnih navedb, da so vladne agencije pozvale medije, naj ne predvajajo podob smrtnih žrtev orkana. Je pa menil, da bi morali "obravnavati umrle z dostojanstvom in spoštovanjem, ki ga zaslužijo".

Predsednik je danes predstavil prizadevanja oblasti za pomoč preživelim v orkanu in pri tem spregovoril najbolj resno doslej. "Številne od vas smo evakuirali in nahajate se daleč od doma brez ustreznih dokumentov in oblačil. Številni od vas nimate avtomobilov ali drugih sredstev prevoza in ne morete na banko. Številni nimate dostopa do svojih računov," je dejal.

Po njegovih besedah se je pri Ameriški agenciji za posredovanje v naravnih nesrečah (FEMA) zaenkrat prijavilo 400.000 razseljenih družin, kar pomeni, da je svoje domove zaradi orkana zapustilo okoli milijon ljudi. Vsaka razseljena družina dobi ob vpisu 2000 dolarjev.

Slika bo zelo grda

Tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan danes znova ni želel odgovoriti na novinarsko vprašanje o smrtnih žrtvah orkana Katrina, je pa pa ocenil, da bo "zelo grda" slika, ko se bodo iz New Orleansa umaknile poplavne vode. "V tem trenutku ne bom niti poskušal ugibati o nobeni številki," je dejal.

V Mississippi je prispel tudi podpredsednik ZDA Dick Cheney. Tam si bo ogledal nastalo škodo, nato pa bo odpotoval še v Louisiano. Ameriška administracija je spričo številnih očitkov zaradi počasnega in neustreznega odziva na orkan okrepila javno podobo svojega ukrepanja ob nastali katastrofi.

Še en poziv Natu

ZDA so zvezo Nato zaprosile, naj prevzame večjo vlogo pri transportu pomoči, ki so jim jo po pustošenju orkana Katrina v zveznih državah Louisiana, Alabama in Mississippi zagotovile evropske države. Na izrednem zasedanju so veleposlaniki članic zavezništva v Bruslju zato že naročili takojšnjo pripravo načrtov za prevzem te naloge, tudi z možnostjo uporabo ladjevja iz odzivnih sil Nato. Načrti naj bi bili po njihovih navedbah pripravljeni v najkrajšem možnem času in bi politično zeleno luč na Severnoatlantskem svetu na veleposlaniški ravni lahko dobili že v petek na posebnem sestanku.

ZDA so Nato in Evropsko unijo uradno za pomoč po orkanu prosile v nedeljo. Evropske države so se takoj odzvale in ZDA ponudile širok razpon pomoči, od izvedenskih ekip do hrane in ležišč, pri čemer pa je postalo jasno, da bo transport največja težava.

Pomoč tudi iz Slovenije

Pomoč za odpravo posledic orkana pa je v skupni vrednosti 23 milijonov tolarjev ponudila tudi Slovenija. Slovenija bo tako zagotovila postelje in opremo za začasno nastanitev v okvirni vrednosti 15 milijonov tolarjev, 2000 kompletov za prvo pomoč v skupni vrednosti skoraj sedem milijonov tolarjev, stroški prevoza pa so ocenjeni na milijon tolarjev. Pomoč bo slovenska vlada zagotovila na običajen način, torej s sprostitvijo državne rezerve sredstev za zaščito in reševanje za primer naravnih in drugih nesreč.

Voda desetkrat preveč onesnažena

Mesto New Orleans je sicer še vedno poplavljeno in čeprav je vode vsak dan manj, je ta umazana in polna bakterij, ki bi naj po trditvah Agencije za zaščito okolja (EPA) zahtevale štiri ali pet smrtnih žrtev. Testi Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) so pokazali, da ima poplavna voda v New Orleansu desetkrat večjo stopnjo bakteriološke onesnaženosti, kot je sprejemljiva, zato pozivajo ljudi, naj čimprej zapustijo mesto, vode pa naj se niti ne dotikajo. V New Orleansu je po ocenah oblasti do srede ostalo še okrog 10.000 ljudi. Župan Ray Nagin jih je ponovno pozval, da zaradi strupene vode, požarov, uhajanja plina, pomanjkanja pitne vode, elektrike in komunikacij, v mestu nimajo kaj iskati.

V mestu ostajajo razbojniki, plenilci in drugi kriminalci. Ekipa za popravilo telefonskih oddajnikov je tako v sredo prekinila delo zaradi ostrostrelca. Posebne enote policije SWAT [Skupina za posebna orožja in taktike, op.p.] ter vojaki z oklepniki so hitro posredovali in ostrostrelca spravili za zapahe oziroma za žico, ker zapori v mestu še niso usposobljeni.

Poleg reševanja živih v mestu iščejo in odstranjujejo trupla s pomočjo slednih psov. Natančno število žrtev še vedno ni znano, vendar se mrtvašnica v kraju St. Gabriel pripravlja na sprejem 5000 trupel.

Bela hiša bi rada dodatne milijarde

Bela hiša je v kongres uradno poslala prošnjo za dodatnih 51,8 milijarde dolarjev, ki jih bodo porabili za reševanje in obnovo skupaj z 10,5 milijardami uvodnih sredstev, ki že gredo h koncu. Natančnih ocen, koliko denarja bo potrebno, še ni, vodja demokratske manjšine v senatu Harry Reid pa ocenjuje, da bo vse skupaj stalo 150 milijard dolarjev. Če bo to res, potem bodo posledice orkana Katrina na katerega zvezna vlada, kljub opozorilom ni bila pripravljena, povsem zasenčile posledice terorističnih napadov 11. septembra 2001, saj so New Yorku takrat namenili 21 milijard dolarjev.

Medtem ko so demokrati v Washingtonu začeli z valom kritik na račun Bele hiše in administracije in se je tiskovni predstavnik Bele hiše McClellan upiral neprijetnim vprašanjem z odgovori, da sedaj ni čas za kritike in zamenjave, saj vlada dela s polno paro.

Humanitarnost s kreditnimi karticami?

Senatorja iz Louisiane, demokratka Mary Landrieu in republikanec David Vitter, pa sta poslala skupno pismo kongresnim voditeljem, naj se še ne prepirajo o tem, kdo je kriv za nezadosten in počasen odziv zveznih oblasti na katastrofo, pač pa naj se raje osredotočijo na pomoč žrtvam.

Ameriška administracija je skušala kritike omiliti z odmevnim ukrepom. Minister za domovinsko varnost Michael Chertoff in njegov podrejeni ter najhuje kritizirani državni uradnik direktor Agencije za posredovanje v naravnih nesrečah (FEMA) Michael Brown sta naznanila program podeljevanja plačilnih kartic s po 2000 dolarji kredita okrog 340.000 žrtvam orkana Katrina. Sredstva bodo lahko porabili za obleke in druge nujne potrebščine.

Orkan božja kazen?

Po mnenju vodje skrajnega egiptovskega gibanja Muslimanska bratovščina Mohameda Mehdija Akefa je bil orkan božja kazen za administracijo predsednika Georgea Busha, ki je "zaslepljena z oblastjo". "Voda in veter se lahko spremenita v močno sredstvo uničenja, če ju žene božja volja, da bi opomnila človeška bitja, še posebej tista zaslepljena z oblastjo, da ima svet le enega gospodarja," je v sporočilu za javnost zapisal Akef. Po njegovih ocenah je Katrina "snela masko z obraza ameriške administracije in razkrila njeno sramotno naravo - rasizem, zapostavljanje in politično neučinkovitost".