Tiskane izdaje
Bolj ko kriza stiska Špance, bolj je naelektreno razpoloženje in več je napetih pozivov politiki v Madrid, naj odstopi in odide. V torek zvečer so ogorčeni državljani pred kongresom med protesti, ki so prerasli v nasilje, jasno zahtevali, naj se prvi čim prej »pobere« premier Mariano Rajoy.
Posledice metanja pločevink, vihtenja gumijevk in streljanja z gumijastimi naboji so precej hude: 64 ranjenih, med njimi 27 policistov, 35 pridržanih, v zraku pa zadovoljstvo in hkrati bojazen, da sta državljane minila potrpežljivost in strpnost do politike. Njene slepe pohlevnosti do neprizanesljive trojke ne prenašajo več, saj je brez dela že četrtina delovno aktivnih. Torkovi nemiri, ki so se pozno ponoči polegli na trgu Neptuno pred spodnjim domom parlamenta, so dokaz, da se ljudje v brezupu vse bolj povezujejo: na pohod na kongres 25. septembra je več tednov pozivalo okrog 80 aktivističnih skupin z vseh koncev države in več kot 51.000 facebook posameznikov je podprlo manifest Ocupa el congreso.
Med drugim verjamejo, da jim je politika z rezi v zdravstvo in šolstvo ukradla demokracijo in vzela svobodo. Po drugi strani je tudi policija vse bolj strnjena: po nekaterih podatkih je bilo pred kongresom vsaj 1500 policistov, pa tudi, kakor so kritični zagovorniki demokracije in svobode izražanja, prehitra v nasilnih (re)akcijah. Korak predaleč je menda storila že, ko je, kakor poročajo tudi tuji mediji, pet dni pred napovedanimi torkovimi manifestacijami objavila poseben elektronski naslov, na katerem so lahko anonimni posamezniki z besedami, fotografijami in videoposnetki poročali o vandalizmu in nepokorščini. Z drugimi besedami: pod krinko antivandalizma so državljane menda vabili k ovajanju. Vladajoča desnosredinska Ljudska stranka je napetost v državi po svoje še razpihovala, saj je pozive k obkolitvi in zavzetju kongresa vnaprej primerjala s poskusom vojaškega državnega udara iz leta 1981.
Katalonija
Ob Madridu, kjer je nezadovoljstva izjemno veliko že vsaj od lanske pomladi, ko je vzniknilo gibanje ogorčenih, močno narašča napetost tudi v Kataloniji: 11. septembra je Barcelono preplavil več kot poldrugi milijon Kataloncev z jasnimi zahtevami po neodvisnosti. Nacionalno politiko spravljajo v neprijeten položaj in z zahtevami po več proračunske avtonomije zaostrujejo odnose z njo. Voditelj te severovzhodne španske avtonomne skupnosti Artur Mas je za 25. november napovedal predčasne regionalne volitve z besedami: čas je, da izkoristimo pravico do samoodločbe.
Mandat novega parlamenta bo po njegovem menda zgodovinski, kakor je zdaj zgodovinska priložnost, da politika prisluhne ljudstvu. Predsednik tudi ponavlja, kako bi bila 7,5-milijonska Katalonija, če bi bila neodvisna država, zagotovo med petdesetimi izvoznicami na svetu, saj na tuje prodajo mnogo več kot v drugih avtonomnih skupnostih. Zdaj številke »paradoksalno« kažejo, da je predvsem najbolj zadolžena regija: njen dolg je težak 44 milijard evrov oziroma predstavlja več kot petino BDP, zaradi česar so za pet milijard pomoči pred kratkim morali zaprositi Madrid.
Medtem ko državljani grenijo vsakdanjik politiki v Madridu z zahtevami po spreminjanju ustave, razpustu parlamenta in odstopu premiera, ji tujina povzroča sive lase, ker ji ves čas gleda pod prste. Po nedavni oceni Evropske centralne banke je recesija zaznamovala tudi tretje špansko trimesečje, zato predsednik vlade Mariano Rajoy, ki se je doslej močno otepal zveze »mednarodna pomoč« (razen pri bankah, seveda), pravi, da bo treba zaprositi zanjo: če bodo finančni trgi še naprej tako nepopustljivi in investitorji zadržani. Danes bo na dnevnem redu španske vlade spet proračun za leto 2013 in nov načrt ostrih reform – po mnenju analitikov še zadnji poskus pred prošnjo za mednarodno posojilo.
