Tiskane izdaje
Šrinagar - V silovitih spopadih med muslimanskimi protestniki in indijskimi varnostnimi silami je bilo v indijskem delu Kašmirja po podatkih muslimanske separatistične organizacije Hurijatska konferenca danes ubitih 13 ljudi, več kot 200 pa naj bi bilo ranjenih. Šlo naj bi za ene najhujših protestov muslimanskih separatistov v kašmirju v zadnjih 20 letih.
V nasilnih protestih je že v ponedeljek umrlo devet ljudi, med njimi tudi hurijatski voditelj šejk Abdul Aziz. Po njegovi smrti so oblasti v ponedeljek prvič po 13 letih v celotnem Kašmirju razglasile policijsko uro. Kljub temu se je v glavnem mestu indijske zvezne države Jammu-Kašmir Šrinagarju danes zbralo več tisoč muslimanskih protestnikov, ki so vzklikali slogane z zahtevo po svobodi.
Do nemirov v pokrajini je po več letih relativnega miru prišlo zaradi spora glede zemljišča za hindujski tempelj v indijskem delu Kašmirja, kjer živi večinoma muslimansko prebivalstvo. Hindujsko manjšino je namreč razjezila vladna odločitev, da jim ne podari 40 hektarjev zemljišča za svetišče, kot je bilo sprva obljubljeno. Muslimani so se namreč pritožili, da bi ta vladna poteza utegnila zamajati versko uravnoteženost v pokrajini.
Nemirni Kašmir, pokrajina med Indijo in Pakistanom, predstavlja najbolj težavno dediščino osamosvojitve Indije in Pakistana leta 1947. Od takrat je bilo kašmirsko vprašanje razlog za dve od treh vojn med Indijo in Pakistanom, prvo ob osamosvojitvi v letih 1947 in 1948 in drugo leta 1965, medtem ko je leta 1971 vojna med sosedama izbruhnila, ko je Indija podprla osamosvojitev Bangladeša oziroma dotedanjega zahodnega Pakistana.
