Po Jimmyju Carterju je bil Ronald Reagan štirideseti in ob začetku mandata najstarejši (69 let) ameriški predsednik, in sicer v letih 1981 do 1989 (njegov podpredsednik je bil George H. W. Bush, poznejši predsednik), bil pa je tudi 33. guverner Kalifornije v letih 1967 do 1975. V mlajših letih je bil napovedovalec ter filmski (več kot 50 vlog) in pozneje televizijski igralec v Hollywoodu.
Najprej je bil član demokratske stranke, vendar je leta 1962 prestopil k republikancem. Leta 1968 je izgubil boj za predsedniško nominacijo republikanske stranke proti Richardu Nixonu, zanjo pa se je neuspešno potegoval tudi leta 1976, ko je zmagal Gerald Ford. Uspelo mu je leta 1980, ko je osvojil nominacijo, nato pa še premagal demokrata Jimmyja Carterja. Leta 1984 je osvojil drugi mandat z zmago v devetinštiridesetih zveznih državah proti Walterju Mondalu. Zaradi neposrednosti v javnem nastopanju, ki si jo je pridobil že v mlajših letih, so mu pravili tudi Veliki komunikator. V ameriški javnosti je ostal podobno priljubljen kot John Kennedy. Ob stoti obletnici rojstva so njegov spomin počastili s prikazom dokumentarnega filma Reagan, tri dokumentarce pa bodo na televizijskih postajah zavrteli v prihodnjih dneh.
Zadnja leta je preživel z alzheimerjevo boleznijo, toda nedavno je njegov sin Ron Reagan objavil knjigo Moj oče pri stotih, v kateri je zapisal, da je imel njegov oče verjetno že med predsedovanjem nekatere znake te bolezni, vendar jih niso prepoznali kot takšne. Sam meni, da bi oče odstopil s predsedniškega položaja, če bi mu takšno diagnozo potrdili že leta 1987, in ne šele 1994, ko že pet let ni bil več predsednik.