Strah pred junaškimi sanjami

Zadnjih osem let so Američani sanjali, da svet junaško osvobajajo pred globalnim terorizmom, nesmiselne in nepremišljene vojaške dogodivščine zdaj že nekdanje predsedniške administracije pa so zgolj pripomogle k temu, da se je gospodarstvo znašlo v globoki recesiji.

Objavljeno
19. januar 2009 21.06
Boris Čibej, novinar Dela
Boris Čibej
Boris Čibej
Pred natanko 28 leti je takratni novoizvoljeni ameriški predsednik Ronald Reagan med inavguralnim govorom Američanom sporočil, da »imamo vso pravico, da sanjamo junaške sanje. Tisti, ki pravijo, da živimo v času, ko ni več junakov, zgolj ne vedo, kam naj pogledajo.« Zadnjih osem let so Američani sanjali, da svet junaško osvobajajo pred globalnim terorizmom, nesmiselne in nepremišljene vojaške dogodivščine zdaj že nekdanje predsedniške administracije pa so zgolj pripomogle k temu, da se je gospodarstvo znašlo v globoki recesiji, država pa v najhujši finančni krizi od 30. let prejšnjega stoletja. Tisti, ki so vedeli, kam pogledati, so lahko videli čedalje več junakov, ki jim je uspelo preživeti, čeprav so množično izgubljali službe, streho nad glavo in vrednost tako imenovanih vrednostnih papirjev.

Čeprav so dosedanje republikanske oblasti ponavljale nekdaj socialistično mantro o odmiranju države, se je zdelo, da je zadnjih osem let pravzaprav minilo pod geslom, ki ga je leta 1961 med slovesno prisego izrekel John F. Kennedy. »Ne sprašujte, kaj lahko država naredi za vas. Vprašajte se, kaj vi lahko storite za svojo državo,« je dejal 35. ameriški predsednik, ki so ga dobri dve leti zatem dobesedno odstrelili iz Bele hiše. Razen za nekaj odstotkov najbolj nesramno bogatih Američanov država v zadnjem času za ljudske množice res ni naredila nič, temveč so bile zaradi zgrešene politike te prisiljene veliko žrtvovati.

Zato od Baracka Obame, ki bo danes med nagovorom ljudstvu najbrž tudi sam izustil kakšno zgodovinsko frazo, velika večina Američanov pričakuje, da se bo pod njegovo taktirko začela počasi tudi država spraševati, kaj lahko stori za svoje državljane. Evforija je velika, pričakovanja še večja. Obama sicer svari, da se utegnejo razmere še poslabšati, preden se bodo izboljšale. A zdi se, da je ljudstvo po osmih letih cinizma in sarkazma dobilo nov zagon, ki bi ga najbrž najlepše opisala inavguralna izjava predsednika Franklina D. Roosevelta iz leta 1933: »Edino, česar nas je lahko strah, je strah sam.«

Iz torkovega tiskanega Dela